Pri življenju ohranili 21 zmajčkov: To je globok poklon človeški ribici (FOTO)

Novica iz Bruslja je sodelavce Parka Postojnska jama razveselila na prvi pomladni dan.

»Nagrade praviloma podeljujejo za izjemne ekonomske uspehe. V tem primeru gre za mednarodno nagrado, ki nagrajuje skrbnost, odličnost, zavest pri upravljanju zaščitenih naravnih območij, in poudarja pomembnost ohranjanja ekosistema za lokalno skupnost in gospodarstvo na območju celotne Evropske unije. To je veliko več kot izjemen gospodarski uspeh. To je tekmovanje, kjer bomo svoje delo in skrb do narave podarili svojim vnukom,« se s ponosom odziva predsednik upravnega odbora Postojnske jame Marjan Batagelj. »To je globok poklon človeški ribici, Postojnski jami in celotni Sloveniji!«

Boj za čisto vodo

Človeška ribica (Proteus anguinus) je ogrožena živalska vrsta na dinarsko-kraškem svetu, endem, ki ga ne najdete nikjer drugje na svetu. Prav zato se je vodstvo Postojnske jame zavezalo k varovanju te živalske vrste, ohranjanju njenega življenjskega prostora, izobraževanju šolajočih se otrok ter ozaveščanju širše javnosti o škodljivih vplivih kmetijstva na onesnaževanja podtalnice.

Prizadevanja za ohranitev zmajevih mladičkov so odraz boja za čisto okolje.

»Sledimo načelu, da delamo le to, kar je dobro za jamo in gosta,« pravijo v Postojnski jami. »Človeška ribica je njen neločljiv in poleg ikonskega vlakca najbolj prepoznaven del naše in tudi slovenske identitete. Leta 2010 smo sooblikovali in postavili jamski akvarij, ki zagotavlja optimalne življenjske razmere za človeško ribico in delo naših biologov. Leta 2016 smo bili prvič v zgodovini priča edinstvenemu odlaganju jajčec in pozneje izleganju mladičkov človeške ribice v turistični jami. Po petih letih imamo 21 malih zverinic, za katere skrbimo kot za naš največji zaklad. Dogodek je navdušil in požel izjemno zanimanje javnosti in svetovnih medijev. Ponosno lahko povemo, da verjetno ni bilo kotička sveta, kjer se ne bi spraševali: ali zmaji res še živijo? Resnično smo postali opazni. Marsikdo je pogledal, kje natančno leži Slovenija. Po besedah znanstvenikov je izjemnost dogodka v tem, da se je izleganje zgodilo in da je bilo nadpovprečno uspešno, veliko nad tistim, kar so sami verjeli, da je sploh mogoče.«

Iz ljubezni do narave in zaveze, ki sta jo Marjan Batagelj in vodja jamskega laboratorija Katja Dolenc Batagelj dala ob prevzemu vodenja Parka Postojnska jama, so v preživetje in razvoj mladičkov človeških ribic investirali vse, kar je bilo v njihovi moči.

»Zanje skrbimo 24 ur na dan, sedem dni na teden, povezujemo se z zunanjimi eksperti in znanstveniki z biotehniške fakultete v Ljubljani. S skupnimi močmi, predvsem pa z veliko ljubezni, smo postavili najuspešnejši jamski laboratorij, nova dognanja sicer še vedno skrivnostne živalske vrste, pa so prinesla pomembne informacije za preučevanje reprodukcije človeške ribice in razumevanje bistvenih postopkov za uspešen program vzreje,« so povedali v Parku Postojnska jama, kjer dodajajo, da je skrb za človeško ribico skrb za pitno vodo. Onesnaževanje kraškega površja je zaradi prepustnosti in luknjičavosti tal izjemno problematičen vidik, saj polutanti hitreje in v večji meri dosežejo pitno vodo.

Od pitne in čiste vode na krasu pa ni odvisna le človeška ribica, temveč tudi veliko število ljudi, saj kras pokriva 43 odstotkov slovenskega ozemlja (v svetovnem merilu pa 12 odstotkov). Vse, kar onesnažimo na površju, konča v podzemlju. »Naša prizadevanja za ohranitev zmajevih mladičkov so odraz boja za čisto okolje. Ribica pa je postala simbol za čisto vodo,« poudarjajo v Parku Postojnska jama.