Pridelek grozdja bo rekordno nizek
Letošnji izpad pridelka grozdja bo od 30- do 60-odstoten, odvisno od vinorodnega okoliša, zaradi izjemnih vremenskih razmer ter zlate trsne rumenice. »Pridelek je glede na zadnje petletno povprečje letos kar tretjino manjši!« je opozorilo tudi Združenje slovenskih vinarjev pri Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij v okviru GZS.
Člane tega združenja še posebno skrbi vse večje opuščanje vinogradov. »To je posledica razmer v sektorju in negotovosti, ki se napovedujejo na področju zmanjševanja rabe fitofarmacevtskih sredstev, ekstremnih vremenskih razmer in evropske protialkoholne politike.«
Na zbornici zato pozivajo pristojna ministrstva in vlado, naj se prisluhne težavam vinogradnikov in vinarjev ter nemudoma zagotovi finančno pomoč sektorju, ki je v Sloveniji izjemnega gospodarskega pomena za razvoj turizma, gastronomije in obdelanega podeželja.
Od varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano medtem pričakujejo tudi aktivno spremljanje dogajanja na področju prodaje grozdja in vina in preprečevanje nedovoljenega ravnanja.
Zdravo in kakovostno grozdje
Glavni enolog Kleti Darinko Ribolica je poudaril, da je grozdje zdravo in presenetljivo kakovostno, najbolje kaže sortam sivi pinot, rebula in sauvignonasse pri belih vinih, rdeča pa bodo zaradi nizkega razmerja med površino grozdov in njihovim volumnom imela izjemno barvo. Kar 95 odstotkov letos pobranega grozdja bi v običajni letini doseglo kakovost izbor ali super izbor!
Visoke odkupne cene
Odkupne cene bodo visoke: osnovna odkupna cena bo 90 centov na kilogram, za grozdje v izboru najmanj 1,20 evra na kilogram, za grozdje v super izboru, letno je takega le od enega do treh odstotkov, pa tudi več kot 2,50 evra na kilogram.
Ekstremne temperature
Letošnjo trgatev in dozorevanje grozdja so zaznamovale tudi ekstremno visoke temperature: vinogradniki so morali s trgatvijo zato opraviti že do opoldneva, saj so bile temperature tako za trgače kot tudi za grozdje čisto previsoke.
Skrbi povzroča Nemčija
Trgi Kleti Brda, teh je kar 26, so stabilni in so med pandemijo covida-19 doživeli upad, ne pa čisto popolnega preklica naročil. Japonski trg je bil njihov zadnji takšen primer. V družbi jih še najbolj skrbi dogajanje v Nemčiji, nekoliko bolj optimistično zrejo proti ZDA.
Neobvladljivo vreme
Letošnji izpad pridelka je namreč izjemno velik, kar bo pomenilo tudi manjšo pridelavo vin. V Posavju je pridelek zaradi pozebe in spomladanskega dežja zmanjšan za 25 do 35 odstotkov, na Bizeljskem celo do 70 odstotkov. Na Primorskem ocenjujejo zmanjšanje pridelka za tretjino, v Vipavski dolini do 50 odstotkov, na Krasu pa do 60. V vinorodni deželi Podravje je izpad okrog 30-odstotni, tam je pridelek še dodatno oklestila zlata trsna rumenica.
Vinarje skrbi, da bodo zaradi količinsko manjše letine izgubili mesto na trgovskih policah, saj je vina v EU preveč in bi zato lahko na slovenske police prišlo po nizkih cenah. »Izguba domačega trga pa bi za dejavnost slovenskega vinogradništva in vinarstva pomenila propad ob že tako težkih razmerah.«
V Brdih so sicer z odkupnimi cenami zadovoljni, prav tako je grozdje zdravo in presenetljivo kakovostno. Kljub temu je letošnja letina grozdja rekordno nizka. »Precej nižje letine so že tretje leto zapored, kleti so prazne in resnično potrebujemo pomoč za ohranitev delovnih mest. Vinogradniki se po svojih močeh prilagajamo na vremenske razmere, vendar so pogosti vremenski ekstremi neobvladljivi,« je povedal predsednik Združenja slovenskih vinarjev Gorazd Bedenčič.
Odkupili bodo martinčke
»Trgatev se že desetletja ni začela tako zgodaj kot letos: če jih primerjamo z zadnjimi petdesetimi leti, trgamo grozdje tri tedne do enega meseca prej,« pa je povedal direktor zadruge Klet Brda Silvan Peršolja.
V Kleti Brda bodo letos predelali 4100 ton grozdja, kar je okrog tretjino manj od povprečja minulih treh let. Med vzroki za slabo bero so aprilska pozeba, ki je prizadela predvsem nižinske vinograde in je kriva za osem do deset odstotkov izpada, slabo vreme ob cvetenju, zaradi česar se jagode niso oplodile in jih je bilo posledično manj, manjši del pa jih je uničila tudi toča. Tretji razlog so bile visoke temperature. Ko te presežejo 34 stopinj Celzija, se v trti zaustavijo določeni fiziološki procesi. Medtem je visoka zračna vlaga za nameček stimulirala še razvoj bolezni, ki pa so jo omejili s sistemom sledljivosti, napovedovanja in pravočasnega škropljenja.
Med vzroki za slabo bero so aprilska pozeba, slabo vreme ob cvetenju, toča ter visoke temperature.
»Ne pomnimo količinsko tako nizke trgatve, okoli 40 odstotkov manj je je, kot smo pričakovali, in tretjino manj, kot je bilo povprečje v zadnjih treh letih,« je povedal Peršolja. V njihovi kleti sicer razmišljajo, da bi odkupili tudi tako imenovane martinčke, grozdje sekundarnih poganjkov, ki jih je letos zaradi aprilske pozebe neobičajno veliko.
Skupno bodo tako odkupili, kot rečeno, 4100 ton grozdja, v povprečju ga bodo imeli tako okoli 7500 ton. Peršolja je dodal, da trgatve te številke ne dosegajo več že vse od leta 2018, ki je z 9350 tonami precej preseglo povprečje.
Trgatev se že desetletja ni začela tako zgodaj kot letos.
