Pridelovalki cvička paleta poletne osvežitve

Na hladnem vrtu na Slovenskem Javorniku, nekoč samostojnem naselju, ki se je v preteklosti zlilo z mestom jekla in hokeja, nas je pričakala Aleksandra Ahčin: »Prvič sem imela srečo, da sem bila izžrebana. Spominjam se časov, ko sem se prijavljala na marsikatero nagradno igro, pa ni bilo nič. Tokrat pa sem se prijavila ob začetku vaše akcije in bila izžrebana, kar me zelo veseli.«

Hči Kristina in mami Almira sta pomagali iz avta prenesti sklop nagrad, paleto izdelkov Teekanne, okusne pijače Dana, Kotanyi začimbne presežke ter bon za mesne dobrote Mesarstva Anton iz Kamnika za prijeten poletni piknik. Ob tem je Kristina povprašala, kje je najbližja mesnica podjetja Anton, da bo šla v takojšnjo nabavo.

Aleksandra je vzgojiteljica, ki dela kot spremljevalka gibalno oviranega dijaka. »Bila sem asistentka za našega paraolimpijca Jerneja Slivnika iz Hrušice, ki zaključuje srednješolsko pot v športnem razredu na jeseniški gimnaziji. Skupaj sva preživela čudovita leta in moram reči, da sem bila z vrhunskim mladeničem, ki je izjemno samostojen. Poslovila se bova, a že zdaj vem, da bom spet obiskovala jeseniško gimnazijo, grem nazaj v prvi letnik, kjer bom ob mladi pogumni punci, prav tako invalidki, ki bo začela šolanje v klasičnem razredu.« Novih izzivov se veseli, čez poletje pa se bo lahko sprostila, v kratkem se odpravlja na počitnice na otok Pag, kjer dopustuje že dve desetletji: »V kraju, kjer dopustujemo, smo spoznali prijatelje in se enkrat na leto podružimo na morski obali in v vasi, kjer smo prijatelji z domačini. Tudi februarja smo bili na Pagu, obirali oljke in podobno.«

Mama Almira je med klepetom odprla še hladilni nahrbtnik Slovenskih novic, kjer se je poleg pribora za piknik skrival še zvočnik JBL GO2, majhen, vodoodporen in trpežen z odličnim zvokom, ki ga lahko uporabljate kjer koli in kadar koli, tudi na dežju. Hči je dejala, da bo kar njen, pa je Aleksandra odvrnila, da se bosta to zmenili kasneje. Morda ji bo prišel prav zaradi možnosti prostoročnega telefoniranja med delom v vinogradu.



»Vinograd na Dolenjskem ni velik, a mi na leto podari okoli tristo litrov cvička.« Medtem ko se ji okoli nog mota psička Kala, mešanka, obdana s kosmato prijaznostjo, izvemo, da bo že tretje desetletje, kar se prava Gorenjka trudi s pridelavo pristnega dolenjskega cvička: »Že januarja ali februarja začnemo obrezovati trte. V vinogradu imamo tudi zunanje ognjišče, kjer stalno pečemo na žaru in nam bodo začimbe Kotanyi prišle prav. Pa še mami ima avgusta 70-letnico in bo osvežitev s pijačami v sklopu nagrade prišla prav na zabavi ob njeni okrogli obletnici.«