AGROMETEOROLOŠKA NAPOVED
Prihaja mraz: poskrbite za vrtnine
Prvi dnevi oktobra so bili topli, konec tedna ponekod slana; solato in za mraz občutljiva zelišča prekrijemo z listjem ali smrekovimi vejami.
Odpri galerijo
Konec septembra in tudi dan ali dva v oktobru je bilo še zelo toplo, povprečna dnevna temperatura zraka bo za 2–4 °C višja od dolgoletnega povprečja. Jutranje temperature zraka so bile blizu 15 stopinj, čez dan se je prijetno segrelo nad 20 in nas za kratek čas vrnilo v poletje. Vendar le za kratek čas: ob koncu tedna slana.
Na tleh s slabo vodnozadrževalno sposobnostjo je zrnje zgodaj prešlo v fazo voščene zrelosti. Pomembno je spremljanje dozorevanja koruze znotraj posamezne vegetacijske sezone. Primeren čas za siliranje lahko določimo le s pregledom koruznih polj in določitvijo zrelosti koruze. Pri siliranju zrna za zdrob tehnologi priporočajo 65 % suhe snovi; če predolgo čakamo, so zrna presuha in bo treba zdrob zalivati z vodo. Čas spravila za silažo je takrat, ko rastlina doseže optimalno sušino, 30–40 %, ki je najbolj ugodna za potek mlečnokislinske fermentacije. Ena od možnosti zrelosti je ugotavljanje mlečne črte: v normalnih letih se priporoča siliranje, ko je mlečna črta na tretjini ali polovici, a normalnih let je vse manj. Zelo pomembno je tudi, kakšno mehanizacijo uporabljamo. Priporočljivo je uporabiti samohodne silažne kombajne in primerno višino rezi. Za kakovostnejšo silažo je treba žeti višje.
Zbita tla nimajo sposobnosti zadrževanja vlage, visoka talna vlaga po setvi je razlog za slabše razvit koreninski sistem, temperature zraka med 35 in 40 ºC brez padavin pa povzročajo listne ožige in sušenje rastlin. Uspešnost pridelave ozimnih žit je odvisna tudi od vsebnosti humusa v tleh; posebno na lažjih tleh je njegova višja vsebnost dobrodošla ne samo kot vir hranil, temveč tudi zato, ker se s tem poveča sposobnost zadrževanja in uskladiščenja vode za sušna obdobja. Pomembno je, kdaj sejemo: če so posevki posejani zelo zgodaj, se običajno jeseni preveč razvijejo in razrastejo in slabše prenašajo zimsko zmrzal, poleg tega pa jih že jeseni napadajo različne bolezni in listne uši. Pozno oziroma prepozno sejani posevki največkrat ostanejo slabše razviti, z manj stranskimi poganjki, zato pri poznejših terminih setve priporočamo nekoliko povečati setveno normo.
Siliranje koruze
Koruza je v Sloveniji še vedno paradna rastlina pri pridelavi osnovne krme kot silaža in kot zrnje pri pridelavi energetsko bogate krme. Vzrok je v tem, da v času vegetacije dobimo največ sušine in energije na enoto površine. Letošnja pridelava je imela nekaj nihanj, že na začetku, maja, so nas zajele izjemno nizke temperature zraka ter upočasnile rast in razvoj vegetacije. Kasneje, v juniju in juliju, so bile razmere dokaj ugodne za pridelavo poljščin, vrhunec poletja pa je prinesel visoke temperature zraka in ponekod celo sušo, kar je močno vplivalo na dozorevanje koruze.Jesenskih posevkov ne gnojimo.
Na tleh s slabo vodnozadrževalno sposobnostjo je zrnje zgodaj prešlo v fazo voščene zrelosti. Pomembno je spremljanje dozorevanja koruze znotraj posamezne vegetacijske sezone. Primeren čas za siliranje lahko določimo le s pregledom koruznih polj in določitvijo zrelosti koruze. Pri siliranju zrna za zdrob tehnologi priporočajo 65 % suhe snovi; če predolgo čakamo, so zrna presuha in bo treba zdrob zalivati z vodo. Čas spravila za silažo je takrat, ko rastlina doseže optimalno sušino, 30–40 %, ki je najbolj ugodna za potek mlečnokislinske fermentacije. Ena od možnosti zrelosti je ugotavljanje mlečne črte: v normalnih letih se priporoča siliranje, ko je mlečna črta na tretjini ali polovici, a normalnih let je vse manj. Zelo pomembno je tudi, kakšno mehanizacijo uporabljamo. Priporočljivo je uporabiti samohodne silažne kombajne in primerno višino rezi. Za kakovostnejšo silažo je treba žeti višje.
Setev ozimin
Najpomembnejša dejavnika pri setvi sta izbira prave vrste oziroma sorte žita za določene agroekološke razmere in optimalna priprava tal. Različne vrste žit imajo različne zahteve; za pridelovanje ozimnih žit so najprimernejša srednje globoka in globoka tla z urejenim vodno-zračnim režimom. Lahka in srednje lahka tla so manj primerna, saj je tam pomanjkanje vode običajen pojav. Tudi težka so za pridelovanje strnih žit neprimerna ali vsaj manj primerna, ob večjih jesenskih nalivih se hitro zaližejo, na njih lahko zastaja voda, kar je še posebno neugodno, ko posevki kalijo oziroma vznikajo.Če na Mihaela (29. 9.) sever vleče, veliko zimo in sneg vleče.
Zbita tla nimajo sposobnosti zadrževanja vlage, visoka talna vlaga po setvi je razlog za slabše razvit koreninski sistem, temperature zraka med 35 in 40 ºC brez padavin pa povzročajo listne ožige in sušenje rastlin. Uspešnost pridelave ozimnih žit je odvisna tudi od vsebnosti humusa v tleh; posebno na lažjih tleh je njegova višja vsebnost dobrodošla ne samo kot vir hranil, temveč tudi zato, ker se s tem poveča sposobnost zadrževanja in uskladiščenja vode za sušna obdobja. Pomembno je, kdaj sejemo: če so posevki posejani zelo zgodaj, se običajno jeseni preveč razvijejo in razrastejo in slabše prenašajo zimsko zmrzal, poleg tega pa jih že jeseni napadajo različne bolezni in listne uši. Pozno oziroma prepozno sejani posevki največkrat ostanejo slabše razviti, z manj stranskimi poganjki, zato pri poznejših terminih setve priporočamo nekoliko povečati setveno normo.