Prihaja mraz: Zato, previdno!
Teden smo začeli z novim valom sneženja. Glavnina je bila v noči na ponedeljek na Notranjskem in Dolenjskem, kjer je v prvem valu padlo od 15 do 30 cm snega, precej ga je zapadlo v gorah. Sneženje ni pojenjalo vse do torka, ko ga je na Notranjskem, Kočevskem, ponekod na Dolenjskem, Koroškem ter na širšem območju Pohorja zapadlo še od 20 do 50 cm. Na Arsu so izdali opozorila, da bo veter v višjih legah gradil snežne zamete, in za nevarnost vetroloma in snegoloma. Na Primorskem so se prižgali rdeči alarmi za močno burjo.
Šele v zadnjih nekaj dneh so se povprečne dnevne temperature nekoliko spustile pod dolgoletno povprečje. Jutra so se ohladila, po napovedi sodeč pa obdobje hudega mraza prihaja v prihodnjih dneh. Jutranje temperature bodo od nedelje globoko pod lediščem, najvišje dnevne temperature zraka pa od 0 do 5 °C.
Pogled skozi okno, ki ga je končno prekrila bela snežna odeja, daje posebno svetlobo turobnim zimskim dnem. Ptičje petje, ki je bilo še pred nekaj dnevi živahno, je zamrlo. Na ptičjih krmilnicah se je okrepil promet, pogost obisk imajo tudi plodovi, ki krasijo zasneženo drevnino oziroma grmovje. Mednje zagotovo sodijo panešpljica, jerebika, ognjeni trn, bodika, bisernik, brogovita, šipek, češmin, bršljan in druge. Barviti plodovi naredijo belino še bolj atraktivno, veselje ptic pa je očitno.
V arhivu Arsa je precej zanimivih podatkov iz preteklosti. Leta 1942 je bil 23. januar rekordno hladen po letu 1850, saj se je ponekod ohladilo pod –30 °C in tudi čez dan se temperatura večinoma ni povzpela nad –10 °C. V Dolenjem Medvedjem selu pri Trebnjem se je ponoči temperatura spustila kar do –33,0 °C, v Kočevju so izmerili –31,5 °C, na Babnem Polju –30,2 °C, v Ljubljani –25,4 °C, v Slovenj Gradcu pa –28,4 °C. Zelo mrzlo je bilo na ta dan tudi leta 1963, zlasti v Ljubljanski in Celjski kotlini. Na Letališču Brnik je temperatura padla do –27,2 °C, v Zgornjih Bitnjah do –25,4 °C, v Celju so namerili –26,0 °C in v Ljubljani –20,6 °C. V novejšem obdobju je srebro padlo pod –30 °C na Babnem polju tudi ob koncu januarja v letih 1952, 1958 in 2004, minimalna temperatura je ob repu januarja ponekod padla pod –25 °C tudi v letih 2004 in 1987.
Primerjava s preteklostjo
V zadnjih dneh se pogosto omenja, da je letošnja snežna odisejada podobna situaciji v letu 2018. V večjem delu slovenskih Alp in ponekod na dinarski pregradi in vzhodno od nje je bilo sneženje tudi takrat zelo obilno. Marsikje v visokogorju je padlo več kot meter snega, v večjem delu Gorenjske, Notranjske in Dolenjske pa več kot 30 cm. Ponekod tako veliko snega v dveh dneh pade enkrat na 5–10 let. Po podatkih Arsa so leta 2018 podobne odebelitve snežne odeje v dveh dneh zabeležili na Babnem polju z 62 cm, podobno kot leta 2012 (odebelitev snežne odeje za 60 cm), marca 2008 (62 cm) in januarja 2004 (59 cm). V Kočevju (2018, 56 cm) so podobni ali še izrazitejši primeri iz preteklosti denimo decembra 2012 (61 cm), februarja 1999 (54 cm), marca 1976 (95 cm), februarja 1969 (60 cm), januarja 1967 (71 cm), februarja 1958 (64 cm), marca 1955 (69 cm), februarja 1952 (104 cm). V Novem mestu, kjer ga je 2018. v dveh dneh padlo 32 cm, je več primerljivih dogodkov, na primer februarja 2015 (45 cm), februarja 2013 (35 cm), januarja 2013 (48 cm) in novembra 2010 (38 cm).
Jutranje temperature bodo od nedelje globoko pod lediščem.
Pozor, drsi!
Ob mrzlih dnevih in mešanici dežja in snega zlahka pride do poledice. To je ledena plast, navadno prozorna in gladka prevleka ledu, ki običajno vsebuje nekaj zračnih mehurčkov in se lepi na predmete in na zemeljsko površino. Poledica nastaja v hladnem obdobju leta. Ko podhlajene vodne kapljice padajo na zemeljsko površino ali različna telesa nad zemljo, se v dotiku s hladnim trdim telesom takoj spremenijo v trdno stanje – zmrznejo. Posebno je močna tedaj, ko je temperatura zemlje in predmetov nad njo pod 0 °C.
Ko podhlajene vodne kapljice padajo na zemeljsko površino ali različna telesa nad zemljo, v dotiku s hladnim trdim telesom takoj zmrznejo.
Poledica nastaja predvsem med dvema različnima naravnima dogajanjema: če po dolgotrajnem močnem mrazu pride do hitre spremembe vremena, ko začne deževati na še zamrznjeno podlago oziroma če pada droben dež ali prši iz megle na tla in predmete, ki imajo temperaturo pod 0 °C; nevarne so tudi razmere, ko po močnih ohladitvah piha vlažen veter nad ohlajenimi tlemi, vodna para se na njih kondenzira in nato zmrzne. Največkrat so take plasti ledu zelo tanke in niso dolgotrajne. Na zasneženem in poledenelem vozišču se je težje ustaviti ob zaviranju, podaljša se zavorna pot. Zdrsne tudi pri hoji, na običajnih poteh, sprehodu v naravi, ob športu ali drugih zunanjih aktivnostih. Zaradi nizkih temperatur se bo v naslednjih dneh okrepil tudi hladni stres. Zato, previdno!
