PRIPRAVITE SE
Prihaja sneg, jabolka pa še na vejah
Po nenavadno toplih dneh nas bo zajel mrzel zrak. Veter nas bo prepihal.
Odpri galerijo
LJUBLJANA – Po toplih dnevih, ko je temperatura čez dan segla tudi do 18 °C in nismo vedeli, ali naj še naprej hodimo v kratkih rokavih, se je veter na severu obrnil proti nam. Nad naše kraje s severovzhoda prihaja hladen zrak sibirskega anticiklona, ki bo v začetku prihodnjega tedna prinesel mraz in sneg.
»Vsak dan bo malce hladneje,« pravi Jure Cedilnik z agencije za okolje in dodaja, da bosta najhladnejša dneva v začetku prihodnjega tedna. »Za točno napoved je še malce daleč, a kot kaže trenutno, bo najbolj mrzlo v ponedeljek in torek, ko se bo temperatura na 1500 metrih spustila na –5 °C, v nižinah pa bo pihal veter.«
Čakajo nas torej vetrovni dnevi, ko veter meša zrak in vsaj v tem jesenskem obdobju ne dovoli, da bi se pretirano ohladilo. Toda tokrat bo malce drugače.
»Zlasti v zatišnih in zakotnih legah se bo temperatura spustila na –5 °C.« Prav tako bo zahladilo po hribih in planotah, ki jih veter denimo ne bo zajel, temperatura se bo tam spustila celo na –10 °C.
Je taka ohladitev neobičajna za ta čas? »Niti ne,« odgovarja Cedilnik, »prej nasprotno, minule dni je bilo kar malce nenavadno toplo za ta čas.«
Za klimatologe je podaljševanje poletja globoko v jesen, ko se listje osipa z dreves tudi do tri tedne kasneje kot običajno, tipični znak podnebnih sprememb. Tudi nenadne in nepredvidljive otoplitve čez noč, ko temperatura v enem samem dnevu poskoči za 15 ali celo 20 stopinj, kar naj bi se zgodilo v sredo prihodnji teden, so posledica segrevanja ozračja.
Medtem ko bomo torej v ponedeljek tudi v nižinah verjetno dočakali prvi letošnji sneg, je bilo listje na trti v prleških goricah pri Jeruzalemu pred dnevi še močno zeleno rumeno. Trava okoli trsov pa živa, svetleča, kot bi bilo na pomlad.
»Vsak dan bo malce hladneje,« pravi Jure Cedilnik z agencije za okolje in dodaja, da bosta najhladnejša dneva v začetku prihodnjega tedna. »Za točno napoved je še malce daleč, a kot kaže trenutno, bo najbolj mrzlo v ponedeljek in torek, ko se bo temperatura na 1500 metrih spustila na –5 °C, v nižinah pa bo pihal veter.«
Na Babnem polju na Notranjskem, ki ga meteorologi zaradi nizkih temperatur imenujejo mrazišče, tokrat zaradi vetra ne bo najhladneje.
Čakajo nas torej vetrovni dnevi, ko veter meša zrak in vsaj v tem jesenskem obdobju ne dovoli, da bi se pretirano ohladilo. Toda tokrat bo malce drugače.
»Zlasti v zatišnih in zakotnih legah se bo temperatura spustila na –5 °C.« Prav tako bo zahladilo po hribih in planotah, ki jih veter denimo ne bo zajel, temperatura se bo tam spustila celo na –10 °C.
Je taka ohladitev neobičajna za ta čas? »Niti ne,« odgovarja Cedilnik, »prej nasprotno, minule dni je bilo kar malce nenavadno toplo za ta čas.«
Statistika povprečnih mesečnih temperatur kaže, da opisana ohladitev z mrazom ni nič kaj nenavadna za denimo čas trgatve v začetku oktobra. V običajnih prevetrenih legah se bo temperatura vrtela okoli ničle.
Za klimatologe je podaljševanje poletja globoko v jesen, ko se listje osipa z dreves tudi do tri tedne kasneje kot običajno, tipični znak podnebnih sprememb. Tudi nenadne in nepredvidljive otoplitve čez noč, ko temperatura v enem samem dnevu poskoči za 15 ali celo 20 stopinj, kar naj bi se zgodilo v sredo prihodnji teden, so posledica segrevanja ozračja.
Medtem ko bomo torej v ponedeljek tudi v nižinah verjetno dočakali prvi letošnji sneg, je bilo listje na trti v prleških goricah pri Jeruzalemu pred dnevi še močno zeleno rumeno. Trava okoli trsov pa živa, svetleča, kot bi bilo na pomlad.
Časovni zamik vegetacije, ki vsako leto znova »ostaja budna« pozno v jesen, seveda ni dobra podlaga za dobro letino. Poleg tega da imajo kmetje težave pri pripravi polj, se rastlina ne umiri, saj so temperature previsoke. Za začetek rastne sezone mora biti temperatura zraka nekaj dni vsaj 5 °C, seveda odvisno od rastlin: sadna drevesa začnejo odganjati zelo zgodaj, trta pa za prebujenje potrebuje višjo temperaturo.