Prihaja trenutek resnice za letino, povečana bo nevarnost pozebe
Že pred 10 dnevi smo poročali o prizadetih nasadih v Brdih, Vipavski dolini, na Krasu in v slovenski Istri ter tudi o škodi pri sadjarjih celotne Primorske zaradi nizkih nočnih in jutranjih temperatur. Tisto noč so bile temperature debelih osem ur pod lediščem.
Prizadete pa so bile predvsem zgodnje cvetoče sadne vrste, kot so marelica, breskev, nektarina in kaki, na nekaterih legah so bile močno prizadete tudi zgodnje sorte hrušk. Nizke temperature so bile šok tudi za že posajene vrtnine v številnih rastlinjakih po slovenski Istri. Šok so utrpele kumare, paradižnik, bučke in paprika ...
»Vse, kar je bilo že posajenega v zaščitenih prostorih,« je potožil vodja oddelka javne službe kmetijskega svetovanja na Kmetijsko-gozdarskem zavodu (KGZ) Nova Gorica Vasja Juretič. »Škoda je od 10- do 100-odstotna! Prvi znaki so resda že vidni, končno oceno pa bomo podali v tednu ali dveh.«
Še preden so podali to končno oceno, smo že pred nevarnostjo nove pozebe. Zima, kot napovedujejo meteorologi, naj bi se že spet vrnila.
Razvoj fenoloških faz in kritične temperature
Letošnji vegetacijski razvoj je bil zaradi toplega februarja pospešen za 10 do 14 dni. Fenološke faze so se razvijale hitreje, kar je povečalo tveganje za pozebo.
Marelice: So v začetnih fazah razvoja plodov (Obala, Vipavska dolina); drugod zaključujejo cvetenje. Kritična temperatura: –0,5 °C.
Breskve: Na Primorskem so v začetnih fazah razvoja plodov, drugod so v različnih fazah cvetenja. Kritična temperatura: –2,2 °C (polno cvetenje); –1 °C (debelitev plodov).
Češnje: V različnih fazah razvoja socvetij in cvetenja. Kritična temperatura: –4,5 °C (odpiranje brsta); –1,7 °C (polno cvetenje).
Jablane: V različnih fazah razvoja socvetij. Kritična temperatura: –4 °C (odpiranje brsta).
Hruške: Na Primorskem v začetnih fazah cvetenja, drugod v različnih fazah razvoja socvetij. Kritična temperatura: –1,6 °C (polno cvetenje); –6 °C (odpiranje brsta).
Vinska trta: Je v različnih fazah odganjanja. Kritična temperatura: –8 °C (nabrekanje brsta); –2 °C (odpiranje brsta).
Občutljive vrste, kot je kaki, lahko pomrznejo že pri temperaturi pod 0 °C, četudi so brsti zaprti.
Pozebejo lahko tudi nezaščiteni mladi poganjki ali zgodnje sadike.
Razvoj rastlin prehiteva
Pravzaprav je vse skupaj videti kot zatišje pred (polarnim) viharjem: še včeraj je bilo na Primorskem precej jasno, drugod po državi zmerno do pretežno oblačno. Veter, ki je v minulih dneh dosegal ponekod tudi orkanske sunke, je čez dan oslabel. Danes se bodo na Primorskem temperature povzpele do 20 °C, pa tudi jutri nas čaka sončen dan.
V soboto bo čez dan še prevladovalo sončno vreme, nakar se bo že proti večeru od severa pooblačilo, sprva je pričakovati rahle padavine, postopno ohladitev, nakar bodo v nedeljo najnižje temperature ponekod znova padle pod ničlo. »Klimatsko gledano lahko v Sloveniji v aprilu pričakujemo v povprečju dva prodora hladnega polarnega zraka, v maju pa enega, takrat po navadi govorimo tudi o ledenih možeh. Težava je le v tem, da zaradi vse toplejših zimskih obdobij razvoj rastlin prehiteva in so zato toliko bolj občutljive za nizke temperature,« je zavzdihnil meteorolog Branko Gregorčič. »Podobno kot v začetku aprila 2021 vse kaže tudi letos na prodor mrzlega zraka iznad območja Skandinavije in Baltika proti jugu ...« Napovedal je tudi to, da bo polarni zrak dosegel srednjo Evropo že v soboto, v nedeljo pa bo preplavil Slovenijo in segel proti jugu do osrednjega Balkana.
Podobno kot v začetku aprila 2021 tudi letos vse kaže na prodor mrzlega zraka iznad območja Skandinavije in Baltika proti jugu.
Nizke temperature
Hladna fronta z nekaj rahlimi padavinami bo naše kraje kaj hitro prešla že v noči na nedeljo. V nasprotju s situacijo izpred štirih let bo smer vetrov v srednji troposferi severozahodna. »Aprila 2021 je bila, denimo, zahodna do jugozahodna,« je sporočil.
Letos bo padavin na južni strani Alp zato bistveno manj in omembe vrednega sneženja po nižinah vremenoslovci to pot ne pričakujejo. »Čeprav bo v gorah v nedeljo že zimski mraz, pa bodo temperature po nižinah večinoma še nad 5 °C,« je dejal Gregorčič.
Vinogradniki, sadjarji in zelenjadarji, pozor! Nevarnost pozebe bo še posebno velika med ponedeljkom in sredo, ko bodo nočne in jutranje temperature po Sloveniji še posebno nizke. V drugi polovici tedna bo postajalo postopoma spet topleje.
»Za zdaj vse kaže, da lahko pričakujemo pozebo v večjem delu Slovenije. Predvsem od razvitosti vegetacije na posameznih območjih pa bo odvisna tudi škoda, ki jo bodo nizke temperature povzročile,« je še dejal Gregorčič.
Nevarnost pozebe bo še posebno velika med ponedeljkom in sredo.
