Prihaja zima, zimska služba pripravljena na začetek delovanja

Kljub nadpovprečno topli jeseni se pristojni pripravljajo na začetek izvajanja zimske službe. Ta bo letos med drugim potekala v znamenju energetske draginje in pomanjkanja reagentov. Za čim večjo pretočnost cest bo ključno sodelovanje med vsemi deležniki, tudi vozniki, so se strinjali udeleženci današnje konference.

Zimska služba bo uradno začela delovati prihodnji torek, 15. novembra, ko bo Dars začel izvajati poseben program, s katerim želijo čim manj moteče zagotoviti čim večjo pretočnost in prevoznost cest po državi, je ob začetku konference spomnil direktor področja vzdrževanja pri Darsu Damijan Jaklin.

Pripravili 30.500 ton soli

Dars upravlja okoli 780 kilometrov cest, več kot 32.000 kilometrov jih je v upravljanju občin, skoraj 6.000 kilometrov cest pa upravlja direkcija za infrastrukturo, je dejala vodja sektorja za vzdrževanje, varstvo cest in prometno varnost pri direkciji Karmen Praprotnik. Kot je zagotovila v izjavi za medije, so na direkciji pripravljeni na zimsko sezono, tako kadrovsko kot strojno.

»Zagotovljenih imamo skoraj 380 tovornih vozil, 178 strojev, 430 plugov, 203 avtomatske posipalce. Obenem imamo 409 voznikov, 192 strojnikov, 358 vzdrževalcev cest, 55 pokritih deponij za sol v skupni vrednosti 30.500 ton soli,« je naštela.

Trenutno potekajo še zadnje kadrovske in organizacijske priprave ter tudi pogovori z ostalimi relevantnimi deležniki, kot so policija in reševalne službe.

»Težav z dobavo posipnih materialov ne bo«

Andrej Rejec iz družbe DRI je v okviru okrogle mize o vplivu vojne v Ukrajini in novih ekonomskih razmerij na zimsko vzdrževanje cest izrazil prepričanje, da to zimsko sezono težav z dobavo posipnih materialov ne bo. K temu je delno pripomogla tudi pretekla zima, ki je bila precej mila in so pri koncesionarjih družbe DRI ostale večje zaloge posipnih materialov.

Večja težava je pri raztopinah kalcijevega in magnezijevega klorida. Zadnjega se trenutno sploh ne dobi, kalcijev klorid pa je trikrat dražji kot lansko sezono. Podražitev je delno posledica pomanjkanja klorovodikove kisline, ki se jo potrebuje za zagon termoelektrarn v Nemčiji, je opozoril.

Nekaterih odsekov avtocest in hitrih cest ne bodo več razsvetljevali

Na Darsu so se zaradi energetske draginje odločili, da ne bodo več razsvetljevali odsekov avtocest in hitrih cest, kjer je to dopustno. Kot je za STA dejal Jaklin, to na delovanje zimske službe ne bo imelo vpliva. Njihove plužne skupine imajo namreč samostojno osvetljevanje, tako da naveden ukrep ne bo vplival na njihovo operativno sposobnost.

Poostreni nadzor nad zimsko opremo

V času delovanja zimske službe bo z aktivnostmi sodelovala tudi policija, med drugim bodo 16. novembra izvedli poostreni nadzor nad zimsko opremo, ki bo predvsem namenjen opozarjanju ljudi, da smo prešli v obdobje, ko je zimska oprema na vozilih obvezna, je v izjavi za medije ob robu konference dejal Ivan Kapun z Generalne policijske uprave.

Sama opremljenost vozil ni več tak problem, večjo težavo predstavljajo neočiščena vozila v času snežnih padavin. Največjo nevarnost predstavlja sipanje z enega vozila v drugo, predvsem s tovornih na manjša osebna vozila, je opozoril.

Pomembno vlogo pri zimski službi imajo tudi občine. Kot je na konferenci pojasnil župan Občine Hoče - Slivnica Marko Soršak, imajo v občini okoli 170 kilometrov cest. Na sezono za zimsko službo v povprečju namenijo okoli 250.000 evrov.

Konferenco je v Ljubljani organizirala družba Educenter v sodelovanju z Direkcijo RS za infrastrukturo, Darsom, s Skupnostjo občin Slovenije ter podjetjem Riko Ribnica.