USODEN PADEC
Prijatelji so ga rešili pred smrtjo
Dejanu Mijoviću je spodrsnilo na klančini. Višji sodniki so odškodnino nekoliko zvišali.
Odpri galerijo
Z močno voljo in veliko sreče se je Dejan spet postavil na lastne noge. FOTO: Voranc Vogel
LJUBLJANA – Če se danes sprehodite ob morju med Portorožem in Piranom, natančneje pri Fornačah, si ob pogledu na zgledno urejeno obalo težko predstavljate, kako nevarna je bila nekoč klančina, ki je vodila v morje. To je na žalost 16. julija 2010 izkusil 42-letni fotograf Dejan Mijović. Zaradi morskih alg je bila ta spolzka, poleg tega takrat ni bilo niti enega obvestila, ki bi opozarjalo na morebitno nevarnost.
Mijović se je tistega dne potem, ko je še za takratni časopis Žurnal24 v Piranu pofotografiral glasbene dogodke, zvečer s prijatelji peš ob morju odpravili do Portoroža. Ko so prispeli do avtobusne postaje, si je zaželel kratke osvežitve v morju, zaradi česar je šel do klančine. Ko je prišel do vode, mu je spodrsnilo in padel je na zadnjico. Nato je vstal, in ko se je obrnil, mu je še enkrat spodrsnilo. Padel je na glavo in obstal v vodi. »Teža telesa me je potegnila v vodo in nisem se mogel premikati. Ves obraz sem imel v vodi,« je podoživljal trenutke. »To je bil najbolj grozen trenutek v mojem življenju. Le opazoval sem, kako gredo mehurčki iz nosa in ust, saj se nisem mogel premikati. Le srčno sem si želel, da bodo prijatelji videli, da pri vsem ni heca, in da bom, če mi ne bo kdo hitro pomagal, umrl.«
Na pomoč sta mu takoj priskočila prijatelja in ga obrnila na hrbet, da je lahko zadihal. Kmalu se je izkazalo, da padec ni bil nedolžen. Nog naenkrat ni mogel več premakniti. A na srečo se je že kmalu izkazalo, da bo morda kljub poškodbam spet stopil nanje, saj je bila hrbtenjača natrgana, in ne strgana. Močna volja, zahtevne operacije, velika pomoč domačih, prijateljev in znancev, ki so se združili in s humanitarnimi akcijami zbirali finančno pomoč za njegovo rehabilitacijo, so na koncu pokazali čudežni rezultat. Dejan se je lahko spet postavil na lastne noge.
Skupaj s starši in partnerico se je odločil, da bo tožil državo, občino Piran in občinsko podjetje Okolje Piran, saj je bil prepričan, da na tistem delu obale ni bilo dovolj dobro poskrbljeno za varnost. Pred enim letom mu je ljubljansko okrožno sodišče priznalo 46.000 evrov odškodnine za nepremoženjsko škodo ter 1400 evrov premoženjske škode iz naslova izgube zaslužka (v celoti je zavrnilo zahtevek za mesečno rento), saj, kot sledi iz sodbe, je tudi sam soprispeval k nastanku škode. Po mnenju sodišča je država, ki ni poskrbela za ustrezno informiranje o nevarnosti klančine, odgovorna zgolj v obsegu 50 odstotkov za nastanek škodnega dogodka in s tem škode. Tožbeni zahtevek proti občini in občinskemu podjetju pa je v celoti zavrnilo. Klančina, ki je namenjena za spust plovil v morje, je namreč naravno morsko javno dobro, ki je v lasti države in jo je treba tretirati kot morje oziroma kot vodno zemljišče. Brez odškodnine so ostali preostali tožniki, ker je sodišče ocenilo, da pri Dejanu ne gre za posebno težko invalidnost.
Mijović se je na sodbo pritožil. In nato z ljubljanskega višjega sodišča prejel zanj nekoliko ugodnejšo novico. Kot so nam pojasnili na Državnem odvetništvu, je sodišče odškodnino za nepremoženjsko škodo iz 46.000 evrov zvišalo na 52.000. Hkrati mu je priznalo tudi prej omenjenih 1400 evrov. V delu, ki se nanaša na plačilo stroškov zdravljenja (53.520 evrov za zakonskimi zamudnimi obrestmi) in plačilo 550 evrov mesečne rente, pa je sodbo razveljavilo in jo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v ponovno sojenje.
Mijović se je tistega dne potem, ko je še za takratni časopis Žurnal24 v Piranu pofotografiral glasbene dogodke, zvečer s prijatelji peš ob morju odpravili do Portoroža. Ko so prispeli do avtobusne postaje, si je zaželel kratke osvežitve v morju, zaradi česar je šel do klančine. Ko je prišel do vode, mu je spodrsnilo in padel je na zadnjico. Nato je vstal, in ko se je obrnil, mu je še enkrat spodrsnilo. Padel je na glavo in obstal v vodi. »Teža telesa me je potegnila v vodo in nisem se mogel premikati. Ves obraz sem imel v vodi,« je podoživljal trenutke. »To je bil najbolj grozen trenutek v mojem življenju. Le opazoval sem, kako gredo mehurčki iz nosa in ust, saj se nisem mogel premikati. Le srčno sem si želel, da bodo prijatelji videli, da pri vsem ni heca, in da bom, če mi ne bo kdo hitro pomagal, umrl.«
To je bil najbolj grozen trenutek v mojem življenju. Le opazoval sem, kako gredo mehurčki iz nosa in ust, saj se nisem mogel premikati.
Na pomoč sta mu takoj priskočila prijatelja in ga obrnila na hrbet, da je lahko zadihal. Kmalu se je izkazalo, da padec ni bil nedolžen. Nog naenkrat ni mogel več premakniti. A na srečo se je že kmalu izkazalo, da bo morda kljub poškodbam spet stopil nanje, saj je bila hrbtenjača natrgana, in ne strgana. Močna volja, zahtevne operacije, velika pomoč domačih, prijateljev in znancev, ki so se združili in s humanitarnimi akcijami zbirali finančno pomoč za njegovo rehabilitacijo, so na koncu pokazali čudežni rezultat. Dejan se je lahko spet postavil na lastne noge.
Table pred Mijovićevim padcem ni bilo. FOTO: ARHIV SLOVENSKIH NOVIC
Skupaj s starši in partnerico se je odločil, da bo tožil državo, občino Piran in občinsko podjetje Okolje Piran, saj je bil prepričan, da na tistem delu obale ni bilo dovolj dobro poskrbljeno za varnost. Pred enim letom mu je ljubljansko okrožno sodišče priznalo 46.000 evrov odškodnine za nepremoženjsko škodo ter 1400 evrov premoženjske škode iz naslova izgube zaslužka (v celoti je zavrnilo zahtevek za mesečno rento), saj, kot sledi iz sodbe, je tudi sam soprispeval k nastanku škode. Po mnenju sodišča je država, ki ni poskrbela za ustrezno informiranje o nevarnosti klančine, odgovorna zgolj v obsegu 50 odstotkov za nastanek škodnega dogodka in s tem škode. Tožbeni zahtevek proti občini in občinskemu podjetju pa je v celoti zavrnilo. Klančina, ki je namenjena za spust plovil v morje, je namreč naravno morsko javno dobro, ki je v lasti države in jo je treba tretirati kot morje oziroma kot vodno zemljišče. Brez odškodnine so ostali preostali tožniki, ker je sodišče ocenilo, da pri Dejanu ne gre za posebno težko invalidnost.
Mijović se je na sodbo pritožil. In nato z ljubljanskega višjega sodišča prejel zanj nekoliko ugodnejšo novico. Kot so nam pojasnili na Državnem odvetništvu, je sodišče odškodnino za nepremoženjsko škodo iz 46.000 evrov zvišalo na 52.000. Hkrati mu je priznalo tudi prej omenjenih 1400 evrov. V delu, ki se nanaša na plačilo stroškov zdravljenja (53.520 evrov za zakonskimi zamudnimi obrestmi) in plačilo 550 evrov mesečne rente, pa je sodbo razveljavilo in jo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v ponovno sojenje.
