SLABE NOVICE S SODIŠČA

Primer arbitraža: hud udarec za Slovenijo, Hrvaška slavi

Ni nujno, da bo Sodišče EU sledilo mnenju generalnega pravobranilca. Sodba se pričakuje v prvi četrtini leta 2020.
Fotografija: Slovenija toži Hrvaško zaradi nespoštovanja arbitražne odločitve (simbolična fotografija). FOTO: Roman Šipić, Delo
Odpri galerijo
Slovenija toži Hrvaško zaradi nespoštovanja arbitražne odločitve (simbolična fotografija). FOTO: Roman Šipić, Delo

Generalni pravobranilec Priit Pikamäe meni, da Sodišče EU ni pristojno za obravnavo slovenske tožbe proti Hrvaški zaradi kršenja evropskega pravnega reda kot posledice nespoštovanja arbitražne razsodbe. Očitane kršitve so »akcesorne v razmerju do vprašanja določitve meje med državama, ki spada pod mednarodno javno pravo«, je zapisal.

Na mnenje se bo odzval zunanji minister Miro Cerar:


Na podlagi mnenja sicer še ni mogoče sklepati o sodbi, saj po razpoložljivih statističnih podatkih v zadevah, ki jih obravnava veliki senat in med katere sodi tudi slovenska tožba, sodba sledi mnenju pravobranilca v približno polovici primerov.



Pomembnejši je primer, manj verjetno je, da bo sodba sledila mnenju pravobranilca. Primer slovenske tožbe proti Hrvaški je zelo pomemben, ker gre za enega redkih primerov tožbe članice proti članici, ker gre za politično izjemno občutljiv primer ter ker je zadeva povezana z mednarodnim pravom in kot taka za sodišče pomemben precedens, pojasnjujejo na sodišču.



Sodišče EU o dopustnosti in vsebini slovenske tožbe proti Hrvaški odloča povsem ločeno, kar je zelo redko. Sodba se pričakuje v prvem četrtletju prihodnjega leta. Če sodišče ugotovi, da za primer ni pristojno, se postopek s tem konča. Če pa odloči, da je tožba dopustna ali delno dopustna, sledi obravnava o vsebini ter nato še drugo mnenje pravobranilca in druga sodba.
 
Preberite tudi:
Hrvatica brutalno o slovenskih politikih, tako jih ni smešil še nihče

Slovenija Hrvaški v tožbi očita kršenje načel vladavine prave in lojalnega sodelovanja v EU ter kršenje uredbe o skupni ribiški politiki, schengenskih pravil in direktive glede pomorskega prostorskega načrtovanja. Na slovenski strani izpostavljajo, da pri tožbi ne gre za vprašanje meje, saj da je to rešeno z arbitražno razsodbo, ki je dokončna in pravnomočna.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije