Primicova Julija tudi navdih za brv čez Krko

Ko govorimo o mostovih, govorimo tudi o povezovanju. Brv, ki so jo v Novem mestu odprli pred dnevi, povezuje tri krajevne skupnosti, hkrati pa je vez med Župančičevim sprehajališčem na enem bregu reke Krke, ter Julijinim, ki se počasi izoblikuje, na drugem. Kot druge povezave na tem območju nova brv nadgrajuje mrežo trajnostnih poti, ponuja številne možnosti za rekreacijo, povrhu vsega pa piše zgodbo.

Zgodbo, ki so jo Novomeščani vzeli za svojo, kar dokazuje spletna anketa za poimenovanje. Poimenovali so jo Julijina brv, in sicer po pesniški muzi našega največjega pesnika Franceta Prešerna Juliji Primic, ki se je leta 1850 s svojim možem Jožefom pl. Scheuchenstuelom, mamo in otroki preselila iz Ljubljane v tedanji Khamov dvorec Neuhof ali Novi dvor ob reki Krki, potem ko je mož postal predsednik novomeškega sodišča. Tam je Julija leta 1864 umrla v starosti 48 let in je pokopana na bližnjem šmihelskem pokopališču.

Povezuje Loko in Kandijo, na predlog občanov pa so jo poimenovali Julijina brv.

V duetu sta del Makovčeve opere Julija zapela vokalna solista Irena Yebuah Tiran in Rok Bavčar ob klavirski spremljavi Teje Štremfelj, na violončelo pa je igrala Urša Roš.

Julijina brv je letos že druga nova novomeška, maja so slavnostno predali svojemu namenu most v Irči vasi, ki je pozneje dobil ime Štukljeva brv, obe pa sta že med načrtovanjem in gradnjo vzbudili nadpovprečno veliko zanimanja strokovne in laične javnosti. »Oba mostova je s svojo ekipo skonstruiral eden največjih graditeljev mostov Marjan Pipenbaher, ki bo, kot vse kaže, še naprej redni udeleženec novomeških odprtij, saj se je podpisal že pod Štukljevo brv v Irči vasi, prizadevali pa si bomo, da se čim prej udejanjita tudi njegova projekta za mostova v sklopu tretje razvojne osi – v Ločni in Srebrničah,« je dejal župan mestne občine Novo mesto Gregor Macedoni.

»Podoba Julijine brvi, ki se pne čez Krko tu nad nami, in njene okolice je delo kolektiva ATELIERarhitekti. Jurij Kobe, Peter Plantan in Urša Podlipnik so ju zasnovali v sodelovanju z inženirskim birojem Pointing Marjana Pipenbaherja, ki je skupaj s Tomažem Weingerlom poskrbel za oblikovne in konstrukcijske rešitve. Na sodelovanje s Pipenbaherjem smo lahko Novomeščani še posebno ponosni, saj je po svojem delu znan po vsem svetu. Naj omenim le nekatere njegove projekte, kot na primer hrvaški most Pelješac, Nissibi čez reko Evfrat v Turčiji, Millennium v Podgorici v Črni gori, največji železniški viadukt v Izraelu in viadukt Črni Kal, v Novem mestu pa poleg Julijine nosi njegov podpis še Štukljeva brv v Irči vasi,« je nekaj podatkov na odprtju brvi strnil Tomaž Koncilija.

Trak so prerezali Jurij Kobe iz biroja ATELIERarhitekti, Edo Škufca, član uprave podjetja CGP, podjetja, ki je gradilo most, župan Gregor Macedoni in Marjan Pipenbaher.

Vreden občudovanja

Julijino brv so začeli graditi jeseni 2021, dolga je 121,5 in široka 4,3 metra. Na desnem bregu reke Krke je umeščena tik pred izlivom Težke vode, kjer leži tudi manjši vstopni trg, in na levem bregu prek dostopne klančine in stopnic na Župančičevo sprehajališče. Navezana je na večnamensko pot ob Težki vodi in tako Regrčo vas, Šmihel in Gotno vas povezuje z mestnim jedrom. Jeklena konstrukcija je težka več kot 200 ton. Brv je zasnovana kot enovita poteza prek Krke, ki se opira na edino oporo sredi vodne struge in se s tem navezuje na zasnovo starega železniškega in novejšega Kandijskega mostu. Na sredini ima razširjeno razgledno ploščad, od koder se odpira čudovit razgled proti slikovitemu Bregu in Kapitlju.

Čedo in Alenka Jakovljevič sta najbližja soseda nove pridobitve in nad njo sta navdušena.

»Gradnjo sva spremljala ves čas in se nadejala, da bo čim prej končana. Še posebno je most vreden občudovanja, če se pelješ s čolnom pod njim, se zapelješ do železniškega mostu, obrneš in pogledaš proti Gorjancem, ta most namreč krasno sledi liniji Gorjancev. Velikokrat gremo po brvi peš na Loko ali v center mesta, tako da se izognemo prometu, sploh z vnuki,« sta bila nad pridobitvijo navdušena najbližja soseda Julijine brvi Čedo in Alenka Jakovljevič.

Gradnja brvi za pešce in kolesarje je potekala dve leti, naložbo v vrednosti 2,9 milijona evrov sta v višini 1,17 milijona evrov podprla Evropski kohezijski sklad in država, preostanek pa je zagotovila novomeška občina. Prav zaradi evropskega denarja, ki je bil na voljo, so se na občini odločili za gradnjo, ki bi sicer morala počakati še več let.