RAZKRITO

Primite se za denarnice, toliko nas stanejo člani DVK

Vas zanima, koliko dobijo, ko se začnejo volilna in referendumska opravila? 
 
Fotografija: Fotografija je simbolična. FOTO: Jože Suhadolnik, Delo
Odpri galerijo
Fotografija je simbolična. FOTO: Jože Suhadolnik, Delo

LJUBLJANA – Članom Državne volilne komisije (DVK), ki je imela prejšnji teden kar nekaj dela z zavračanjem kandidatnih list za državnozborske volitve, se lahko smeji. Razlog za njihovo veselje pa so honorarji, ki jih v času volilnih in referendumskih aktivnosti prejmejo na svoj račun.

Predsednik komisije DVK, njegov namestnik, pet članov in pet njihovih namestnikov so namreč po zakonu o volitvah v državni zbor upravičeni do nadomestila, ki se določi za vsak začeti mesec izvajanja volilnih opravil na osnovi osnovne plače predsednika ustavnega sodišča. Na DVK pojasnjujejo, da ta za predsednika in njegovega namestnika znaša v višini največ ene četrtine osnovne plače predsednika ustavnega sodišča, kar je 1.354,89 evra bruto na mesec, za druge člane DVK pa v višini največ ene šestine, torej 867,13 bruto na mesec. »Državna volilna komisija določi višino nadomestil v odvisnosti od udeležbe na sejah in drugih aktivnosti,« še pojasnjuje Dušan Vučko, direktor službe DVK.

Plačana tudi, ko se nič ne dogaja

Predsednik komisije in njegov namestnik sta do nadomestila upravičena v času, ko ni volitev ali referendumskih opravil. »Predsednik DVK prejema nadomestilo v višini 10 odstotkov osnovne plače predsednika ustavnega sodišča (541,95 EUR bruto na mesec), njegov namestnik pa nadomestilo v višini pet odstotkov osnovne plače predsednika ustavnega sodišča (270,98 EUR bruto na mesec).«

V aktualni sestavi DVK sedijo Anton Gašper Frantar (predsednik), Peter Golob (namestnik predsednika), člani Franc Grad, Milena Pečovnik, Nina Brumen, Ksenija Vencelj, Drago Zadergal in namestniki Mitja Šuligoj, Saša Zagorc, Iztok Majhenič, Janez Pogorelc in Miroslav Pretnar. Vsi, razen Majheniča, ki je ekonomist, so pravniki.

Odloča zakon ali politična opredelitev? 

DVK je sicer zaradi neizpolnjenih ženskih kvot zavrnil dve listi Kangler & Primc – Združena desnica, listo Združene levice in Sloge. S svojo odločitvijo pa so, kot kaže, povsem brcnili v temo, ko so zavrnili listo Andreja Čuša in Zelenih zaradi kandidatke Milene Babič, ki je hkrati kandidirala na dveh listah (poleg Zelenih so jo na kandidatno listo uvrstili tudi v SD). Njihovo odločitev in zavrnitev liste je vrhovno sodišče razveljavilo in listo Zelenih vrnilo. DVK so očitali, da njihova odločitev ni temeljila na volilni zakonodaji, temveč je bila politična. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije