Prisega na palico in klečanje na koruzi (FOTO)
»Pri mojih učnih urah se držimo pokončno, vzravnano, nikakor nismo puklasti. Roke imamo za hrbtom, če pa ima kdo klope, bolhe ali uši, naj ostane doma! Pa da ne vidim nobene šminke, nalakiranih nohtov ali razgaljenih oblek,« je s palico v roki zažugal učitelj, ki so mu učenci ob vstopu v učilnico na pozdrav 'Za domovino' v en glas odgovorili 'S Titom naprej'.
V šoli Stara buča na Radovici, ki je šest kilometrov oddaljena od Metlike, v stavbi iz 18. stoletja se lahko vsak vrne v čase po drugi svetovni vojni, k pouku leta 1957. Tu poučuje karizmatični učitelj Jože Matekovič, ikona šole Bistra buča. To je učitelj starega kova, brez nasmeha na obrazu, pokončne in sloke drže, v zlikani srajci in gvantu, v roki pa ima dolgo palico, s katero si pomaga vzdrževati red in disciplino v razredu. Za tiste 'najbolj pridne' je v kotu debela koruza za klečanje, kajti le tam si učenci najbolj zbistrijo svoje misli. Tako je bilo nekoč, tako je tudi danes v šoli Bistra buča, ki jo je v desetih letih delovanja obiskalo na tisoče ljudi od blizu in daleč.
27. septembra 2014 so jo odprli.
Zgodba Šole Bistra buča se je začela pisati 27. septembra 2014, na svetovni dan turizma, in na minuli petek, ko smo ga prav tako zaznamovali, so na Radovici praznovali desetletnico zgodbe o uspehu, zgodbe, ki je ime Bele krajine ponesla naokrog na humoren način.
Ideja o taki šoli
Ideja o taki šoli je zrasla na zelniku žal že pokojnega Tonija Gašperiča, ki je učitelju Jožetu stal ob strani z idejami, nasveti in dobro besedo. »Jože je brez pedagoške izobrazbe, ima ponarejeno diplomo, kar tudi priznava, čeprav mu tega ne moremo dokazati. Še več: diplome in spričevala piše tudi sam, svojim učenkam in učencem, seveda tistim, ki naredijo razred, razred pa naredijo le tisti, ki jih starši pošljejo od hiše s kakšno malenkostjo, bodisi domačo kokoško ali slanino. Dobri so mu tudi ocvirki in klobase. Pa tudi kuverte se ne brani,« je svojega brata opisal Martin, ki je v Bistri buči neke vrste hišnik in pomočnik v malem.
Ideja je zrasla na zelniku žal že pokojnega Tonija Gašperiča.
Posebno zgodbo je spisala tudi stavba, v kateri domuje stara šola. Ta je še leta 2011 stala v vasi Krašnji vrh kot prava stara tipična belokranjska hiša. Spodnji del je grajen s kamnom za klet in hlev, zgornji leseni del je za bivanje z dvema sobama in črno kuhinjo, na podstrešju pa je prostor za sušenje mesa in nabiranje razne krame. Hiša je bila vrsto let prazna in v zelo klavrnem stanju, propadala pa je vsem na očeh, no, če pogleda nanjo nista prerasla trnje in grmovje. Potem se je Jožetu porodila ideja o preselitvi stare Ignacove hiše na Radovico.
»Celo leto smo ga vsi domači pisano gledali. A on je ves ta čas urejal papirje za preselitev in kupnino ter čistil v hišo na Krašnjem vrhu in okolico. Konec oktobra 2011 smo jo razdrli in prepeljali v skedenj na Radovico. Slabo leto pozneje smo zalili temeljno ploščo in spomladi 2013 začeli gradnjo objekta. Proste popoldneve, petke in svetke ter dopustniške dni smo sami in s pomočjo prijateljev posvetili izgradnji in stavba je v vsem sijaju zacvetela do septembra 2014, ko smo jo na svetovni dan turizma svečano odprli,« je še povedal Martin, ki takrat ni vedel, v kakšen projekt se z bratom spuščata. A ta raste in bo rasel še naprej. Obisk šole je primeren tako za otroke kot odrasle, ki na humorističen, zabaven in hkrati poučen način spoznajo Belo krajino, njeno zgodovino, kulturo, belokranjsko nošo, glasbila, kulinarične značilnosti.
Jože je brez pedagoške izobrazbe, ima ponarejeno diplomo, kar tudi priznava.
Tudi jamski medved
Le nekaj korakov stran od Bistre buče so v posebni sobi na ogled 27.000 let stare kosti jamskega medveda, razstava pa je postavljena s pomočjo Inštituta za arheologijo ZRC SAZU. Kosti so domačini našli v bližnji jami Vuzelnica, da gre za kosti in zobovje jamskega medveda, pa je potrdil Arheološki inštitut iz Ljubljane. Medved je po Radovici in okolici lomastil vse do zadnje poledenitvene dobe in izumrl pred približno 27.000 leti. To razstavo nameravajo Matekovičevi še nadgraditi s spoznanji o ledenodobnem človeku, ki je prav tako živel v teh krajih, hkrati pa pripravljajo razstavo o izseljeništvu.