Prišlo do besednih spopadov, seja DZ prekinjena

Predlog za razpis posvetovalnega referenduma o resoluciji razvoja in opremljanja Slovenske vojske (SV) do leta 2035, kot kaže, ne bo uspel, saj so mu podporo napovedali le poslanci Levice, ki razpis referenduma predlagajo. Razpravo sicer zaznamujejo zapleti, zaradi katerih so sejo prekinili.

Prepričani so, da je resolucija zgrešena

Predlog za razpis posvetovalnega referenduma o sprejemu predloga resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja SV do leta 2035 je v državni zbor vložila Levica. Prepričani so namreč, da je resolucija zgrešena in da vlada za načrte nima družbenega konsenza. Resolucija je po njihovem mnenju usmerjena predvsem v sodelovanje v okvirih zveze Nato in v nakupe novega orožja, ki ga po njihovi oceni v resnici sploh ne potrebujemo.

Po besedah poslanca Levice Primoža Siterja je »ob milijardnih vlaganjih v orožje v času miru in nikakršne vojaške ogroženosti vredno iskati širši konsenz pri prebivalkah in prebivalcih«. Referendumsko odločanje pri pomembnih družbenih vprašanjih je po njegovih besedah v normalnih demokracijah povsem ustaljena praksa, vprašanje eksponentne rasti javnih izdatkov za nakupe orožja pa je takšno široko družbeno vprašanje.

Da je namen referenduma v nasprotju z nacionalnimi obrambnimi interesi, mednarodno sprejetimi obveznostmi Slovenije in s temeljnimi strateškimi dokumenti, pa so prepričani v vladi. Kot je dejal državni sekretar na ministrstvu za obrambo Uroš Lampret, bi referendum korenito posegel v verodostojnost Slovenije kot članice zavezništva, referendumsko vprašanje pa je po njegovih besedah nejasno, zavajajoče in izrazito politično obarvano.

Hudi očitki levici

Takšnemu mnenju so sledili v koalicijskih poslanskih skupinah. Kot je poudaril Jožef Lenart iz SDS, je referendumsko vprašanje preobširno in nejasno, poleg tega pa želi resolucijo na zelo senzacionalističen način prikazati kot škodljivo. Levici je očital, da želi »zavajati in strašiti mladino, da bodo na osnovi resolucije sprejeti zakoni za ponovno vzpostavitev vojaške obveznosti«, kar pa po poslančevih besedah ne drži.

Da v NSi ne bodo pustili proste poti populizmu skrajne levice, ki želi ukiniti Slovensko vojsko, pa je dejal Andrej Černigoj, ki v predlogu za razpis referenduma vidi željo po razgradnji temeljnega člena suverenosti države. Poudaril je še, da zakonodajnega referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč.

Tudi v SMC ocenjujejo, da bi bil razpis referenduma v nasprotju z nacionalnimi obrambnimi interesi, temeljno strateško usmeritvijo ter mednarodnimi obveznostmi naše države, je dejala Monika Gregorčič. Predlagateljem je očitala, da je njihov primarni interes politično-ideološki boj, ne pa želja izvedeti, kakšno je v resnici mnenje ljudi.

Zadržana opozicija

Do predloga za razpis referenduma so zadržani tudi v opoziciji. V LMŠ ocenjujejo, da je aktivna vloga Slovenije v zvezi Nato ključna za zagotavljanje varnosti državljanov, zato se z referendumskim vprašanjem v določenem delu ne strinjajo, je pojasnil Nik Prebil. Ob tem so v LMŠ sicer kritični do resolucije, saj je po Prebilovih besedah nejasno, kako bi predvidene zaveze iz nje sploh lahko realizirali.

Podobnega mnenja so v SD, kjer so do razpisa referenduma prav tako zadržani, čeprav so bili naklonjeni referendumu o zakonu o investicijah v SV. Pred sprejemom resolucije pa bi morali po besedah Gregorja Židana opraviti širšo razpravo. Poslanec tudi ocenjuje, da se s sprejemom po nepotrebnem hiti, saj trenutno veljavna resolucija odgovarja smernicam razvoja SV.

Da predloga za razpis referenduma ne bodo podprli, je v imenu poslanske skupine nepovezanih poslancev (NeP) napovedal tudi Jurij Lep. Nepovezani poslanci se tudi načelno strinjajo s predlagano resolucijo, daj je učinkovita in posodobljena Slovenska vojska eden o osrednjih stebrov državnosti in jamstvo neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti države.

Da je vojska hrbtenica sistema vsake države, je ocenil tudi poslanec SNS Jani Ivanuša. Opozoril je tudi, da v predlogu za razpis posvetovalnega referenduma referendumsko vprašanje ni jasno zapisano. »Ljudje bi bili zmedeni in ne bi vedeli, o čem odločajo,« je dodal.

Tanko odvzel besedo Kordišu

V nadaljevanju razprave je v državnem zboru prišlo do proceduralnih zapletov in besednih spopadov, predsedujoči seji Jože Tanko (SDS) pa je odvzel besedo predlagatelju, poslancu Levice Mihi Kordišu. Zaradi tega so v Levici zahtevali prekinitev seje in sklic kolegija predsednika državnega zbora. Kako se bo seja odvila, bo znano po 16. uri, ko je predvideno njeno nadaljevanje.