TELEFONI PREGOREVAJO
Pritiski staršev hudi, učinki zaprtja vprašljivi: bosta Kustečeva in Janša popustila?
Medtem ko so gospodarske panoge odprte, se prvi spet zapirajo vrtci in šole. Številni opozarjajo, da bi morala ministrica zagotoviti varstvo za vse otroke, ki ga nujno potrebujejo.
Odpri galerijo
V vrtcih so zaskrbljeni, ker vedo, da se bo varstvo organiziralo na različne načine, po različnih domovih, z različnimi ljudmi, in če so do zdaj uspešno obvladovali situacijo v zvezi z okužbami, se bojijo, da po »zaključku zaprtja« države ne bodo več tako uspešni. FOTO: Jure Eržen, Delo
V četrtek bodo šole in vrtci zaprli svoja vrata za enajst dni – razen za starše otrok, ki delajo v kritični infrastrukturi –, a mnogi starši so se znašli v stiski, kako zagotoviti varstvo za svoje otroke. Janja Bogataj, predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije nam je dejala, da ji ravnatelji z različnih koncev Slovenije sporočajo, da doživljajo kar velike pritiske staršev, saj ne bo delala samo kritična infrastruktura, ampak bo odprta celotna gospodarska dejavnost, vsem delavcem pa delodajalec ne more zagotoviti prostega dne.
V Skupnosti vrtcev Slovenije so se obrnili na ministrico Simono Kustec in kabinet vlade Janeza Janše, a niso dobili nobenega odgovora. Pričakujejo, da bi jim prišli nasproti, da bi lahko v vrtce otroke pripeljali tudi tisti starši, ki druge možnosti nimajo, a je vse manj prepričana, da bo prišlo do kakršnega koli dogovora.
Bogatajeva se boji, da nekih pričakovanih učinkov s tem, ko bi zaprli šole, ne bo, saj se bodo otroci čuvali vse drugod kot v doslej dokaj varnih prostorih vrtcev in šol. Jezna je tudi, ker se je obljubljalo, da se šole in vrtci ne bodo zapirali, da se bodo zadnji, a so se tokrat spet zaprli prvi.
Vladna uredba določa, da bo varstvo v vrtcih in prvi triadi šol na voljo le za zaposlene v kritični infrastrukturi, ki jih določa ustrezni zakon. Medtem ko v občini Maribor, Celje in Koper pravijo, da je vladni ukrep jasen in da ne predvideva sproščanja, pa v kabinetu župana Ljubljane in Novega mesta opozarjajo, da bi bilo treba odlok dopolniti.
»Ker je Mestna občina Novo mesto gospodarsko močna občina z veliko proizvodnih delovnih mest, je naše stališče, da bi morali nujno varstvo nuditi vsem staršem, katerih delovna mesta se ne morajo izvajati na daljavo in njihovi delodajalci zaradi narave dela ne morejo prekiniti delovnega procesa,« so zapisali.
V Mestni občini Ljubljani (MOL) so prepričani, da bo predpisana omejitev nujnega varstva močno prizadela tiste starše, ki niso zaposleni v kritični infrastrukturi.
»Gre za starše, ki so zaposleni npr. v gospodarskih podjetjih, ki bodo po napovedih v medijih polno delovala, starše v teh podjetjih pa spravila v veliko stisko, če jim delodajalec ne bo omogočil dopusta ali druge odsotnosti z dela. Prav tako odlok ne omogoča izjem, kot so nujno varstvo zaradi nasilja v družini ali akutne in hude duševne stiske enega ali obeh staršev. Menimo, da je zato treba odlok spremeniti tako, da so mogoče tudi izjeme,« so sporočili iz kabineta župana Zorana Jankovića.
Kot pravijo v MOL, imajo dobre izkušnje iz prejšnjega vala epidemije, ko so se v želji, da se staršem ne povzroča dodatnih stisk, v sodelovanju z javnimi vrtci dogovorili, da bodo zagotavljali varstvo za otroke tistih staršev, ki nujno potrebujejo varstvo zaradi narave svojega dela in ga objektivno ne morejo opravljati od doma. Starši so takrat ravnali »izjemno odgovorno in so se držali vseh smernic«.
Ali bo ministrstvo za šolstvo, ki ga vodi Simona Kustec upoštevalo mnenja staršev v stiski, ravnateljev in županov, bo moralo biti znano danes, a kot pravi Bogatajeva, ima slab občutek, da bi Kustečeva in iz kabineta predsednika vlade na njene prošnje sploh odgovorili.
Se bodo v tokratnem valu vrtci morali držati priporočil ministrstva, da nujnega varstva za vse starše ne bo, ampak le varstvo za otroke staršev, zaposlenih v sektorjih kritične infrastrukture?
Tokrat je potrdilo del vladnega odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja in je ukrep bolj rigorozen kot takrat, ko so sklepe o odprtju vrtcev lahko pisali župani. Treba bo slediti usmeritvam, ki so zapisane v odloku, kljub vsemu pa upam, da se bo znalo presoditi tudi glede upravičenosti vključitve posameznega otroka zaradi posebnih okoliščin družine in razmer, v katerih posamezen otrok živi. Menim, da so pravice otrok odlično zapisane v Konvenciji, ki v takšnih primerih lahko služi kot odlična podpora k pravični odločitvi.
Se na vas obračajo starši, ki ne vedo, kako zagotoviti varstvo za otroke?
Od začetka tedna, ko je znana napoved o popolnem zaprtju vrtcev, pregoreva telefon. Kličejo ravnateljice iz vseh koncev Slovenije, kličejo in pišejo mi tudi mnogi starši. Vidim, da je stiska res velika, ker mnogi izražajo jezo, obup, nekateri pa tudi nemoč. Menim, da bi morali vrtci ostati ključni podporni steber staršem, družinam in družbi, da bi kot takšna lahko funkcionirala. V mnogih družinah je situacija res težka, starši se bojijo, da bodo izgubili službo, bolnega otroka niti k zdravniku ne upajo več peljati, ker to pomeni njihovo ponovno odsotnost. Vrtci smo s starši vedno znali zgraditi odličen partnerski odnos in prepričana sem, da se bo zaupanje v vrtce in v javno mrežo predšolske vzgoje s takšnimi ukrepi le še okrepilo. Vrtci so varno okolje, kjer je poskrbljeno za higienski minimum, prehrano, primerno socialno okolje in strokovni kadar, ki se izkazuje z ustreznimi potrdili o neoporečnosti z vidika spolne in druge kazenske nedotakljivosti. V času razglašene epidemije pa se že vsaj 10 tednov prisotni na delu izkazujemo z negativnimi testi, mnogo je bilo tudi že cepljenih. Upoštevamo tudi vsa priporočila Nijz, zato naša dejavnost lahko nemoteno poteka od lanskega maja naprej.
Nekdo je zapisal: »Prvega aprila bo Slovenija vzela otroke iz šol in vrtcev in jih peljala k necepljenim babicam in dedkom.«
Tisti nekdo, ki je to zapisal, je imel kar prav, saj po naših zadnjih podatkih, s katerimi se srečujemo v vrtcih, obstaja veliko stisk staršev, ker ne vedo, na kakšen način bodo organizirali varstvo za svojega otroka. Največji problem so proizvodnja in panoge, ki so vezane na izvoz v tujino, ali pa tiste, ki delajo s surovinami, ki imajo krajše roke. Tudi mnoga druga podjetja ostajajo odprta, starši pa ne morejo dobiti ustreznega potrdila, ker niso zaposleni v kritični infrastrukturi. V vrtcih smo zaskrbljeni, ker vemo, da se bo varstvo organiziralo na različne načine, po različnih domovih, z različnimi ljudmi, in če smo do zdaj uspešno obvladovali situacijo v zvezi z okužbami, se bojimo, da po »zaključku zaprtja« države ne bomo več tako uspešni. Zagotovo pa stari starši ne bi smeli biti še dodatno izpostavljeni tveganjem z okužbo, najprej bi bilo treba poskrbeti za njihovo zaščito in precepljenost. Seznanjena sem celo s primerom, ko starši pri svojem delodajalcu ne dobijo možnosti koriščenja varstva otroka in bo moral biti v varstvu pri starem staršu, ki je onkološki bolnik. To se mi zdi res nedopustno in vrtci bi morali biti odprti, vsaj za takšne primere.
So v vrtcih vzgojitelji cepljeni? Imate morda podatek v kolikšnem odstotku?
Veliko strokovnih delavk je v jesenskem času okužbo prebolelo, veliko se jih je tudi cepilo, pri mlajših kolegicah pa je tudi kar nekaj zadržkov glede na situacijo s cepivom Astrazenece. Točnega podatka o precepljenosti nimam, ker Skupnost vrtcev teh podatkov ni zbirala.
Bodo upoštevali mnenje staršev, ravnateljev in županov?
V Skupnosti vrtcev Slovenije so se obrnili na ministrico Simono Kustec in kabinet vlade Janeza Janše, a niso dobili nobenega odgovora. Pričakujejo, da bi jim prišli nasproti, da bi lahko v vrtce otroke pripeljali tudi tisti starši, ki druge možnosti nimajo, a je vse manj prepričana, da bo prišlo do kakršnega koli dogovora.
Bogatajeva se boji, da nekih pričakovanih učinkov s tem, ko bi zaprli šole, ne bo, saj se bodo otroci čuvali vse drugod kot v doslej dokaj varnih prostorih vrtcev in šol. Jezna je tudi, ker se je obljubljalo, da se šole in vrtci ne bodo zapirali, da se bodo zadnji, a so se tokrat spet zaprli prvi.
Vladna uredba določa, da bo varstvo v vrtcih in prvi triadi šol na voljo le za zaposlene v kritični infrastrukturi, ki jih določa ustrezni zakon. Medtem ko v občini Maribor, Celje in Koper pravijo, da je vladni ukrep jasen in da ne predvideva sproščanja, pa v kabinetu župana Ljubljane in Novega mesta opozarjajo, da bi bilo treba odlok dopolniti.
V Novem mestu bi nujno varstvo ponudili vsem staršem, ki ga potrebujejo
»Ker je Mestna občina Novo mesto gospodarsko močna občina z veliko proizvodnih delovnih mest, je naše stališče, da bi morali nujno varstvo nuditi vsem staršem, katerih delovna mesta se ne morajo izvajati na daljavo in njihovi delodajalci zaradi narave dela ne morejo prekiniti delovnega procesa,« so zapisali.
V Ljubljani menijo, da bi bilo treba odlok spremeniti
V Mestni občini Ljubljani (MOL) so prepričani, da bo predpisana omejitev nujnega varstva močno prizadela tiste starše, ki niso zaposleni v kritični infrastrukturi.
»Gre za starše, ki so zaposleni npr. v gospodarskih podjetjih, ki bodo po napovedih v medijih polno delovala, starše v teh podjetjih pa spravila v veliko stisko, če jim delodajalec ne bo omogočil dopusta ali druge odsotnosti z dela. Prav tako odlok ne omogoča izjem, kot so nujno varstvo zaradi nasilja v družini ali akutne in hude duševne stiske enega ali obeh staršev. Menimo, da je zato treba odlok spremeniti tako, da so mogoče tudi izjeme,« so sporočili iz kabineta župana Zorana Jankovića.
Kot pravijo v MOL, imajo dobre izkušnje iz prejšnjega vala epidemije, ko so se v želji, da se staršem ne povzroča dodatnih stisk, v sodelovanju z javnimi vrtci dogovorili, da bodo zagotavljali varstvo za otroke tistih staršev, ki nujno potrebujejo varstvo zaradi narave svojega dela in ga objektivno ne morejo opravljati od doma. Starši so takrat ravnali »izjemno odgovorno in so se držali vseh smernic«.
Ali bo ministrstvo za šolstvo, ki ga vodi Simona Kustec upoštevalo mnenja staršev v stiski, ravnateljev in županov, bo moralo biti znano danes, a kot pravi Bogatajeva, ima slab občutek, da bi Kustečeva in iz kabineta predsednika vlade na njene prošnje sploh odgovorili.
Ravnateljica Vrtca Škofja Loka in predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije Janja Bogataj. FOTO: Skupnost vrtcev Slovenije
Pogovor z Janjo Bogataj, Skupnost vrtcev Slovenije
Se bodo v tokratnem valu vrtci morali držati priporočil ministrstva, da nujnega varstva za vse starše ne bo, ampak le varstvo za otroke staršev, zaposlenih v sektorjih kritične infrastrukture?
Tokrat je potrdilo del vladnega odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja in je ukrep bolj rigorozen kot takrat, ko so sklepe o odprtju vrtcev lahko pisali župani. Treba bo slediti usmeritvam, ki so zapisane v odloku, kljub vsemu pa upam, da se bo znalo presoditi tudi glede upravičenosti vključitve posameznega otroka zaradi posebnih okoliščin družine in razmer, v katerih posamezen otrok živi. Menim, da so pravice otrok odlično zapisane v Konvenciji, ki v takšnih primerih lahko služi kot odlična podpora k pravični odločitvi.
Se na vas obračajo starši, ki ne vedo, kako zagotoviti varstvo za otroke?
Od začetka tedna, ko je znana napoved o popolnem zaprtju vrtcev, pregoreva telefon. Kličejo ravnateljice iz vseh koncev Slovenije, kličejo in pišejo mi tudi mnogi starši. Vidim, da je stiska res velika, ker mnogi izražajo jezo, obup, nekateri pa tudi nemoč. Menim, da bi morali vrtci ostati ključni podporni steber staršem, družinam in družbi, da bi kot takšna lahko funkcionirala. V mnogih družinah je situacija res težka, starši se bojijo, da bodo izgubili službo, bolnega otroka niti k zdravniku ne upajo več peljati, ker to pomeni njihovo ponovno odsotnost. Vrtci smo s starši vedno znali zgraditi odličen partnerski odnos in prepričana sem, da se bo zaupanje v vrtce in v javno mrežo predšolske vzgoje s takšnimi ukrepi le še okrepilo. Vrtci so varno okolje, kjer je poskrbljeno za higienski minimum, prehrano, primerno socialno okolje in strokovni kadar, ki se izkazuje z ustreznimi potrdili o neoporečnosti z vidika spolne in druge kazenske nedotakljivosti. V času razglašene epidemije pa se že vsaj 10 tednov prisotni na delu izkazujemo z negativnimi testi, mnogo je bilo tudi že cepljenih. Upoštevamo tudi vsa priporočila Nijz, zato naša dejavnost lahko nemoteno poteka od lanskega maja naprej.
Nekdo je zapisal: »Prvega aprila bo Slovenija vzela otroke iz šol in vrtcev in jih peljala k necepljenim babicam in dedkom.«
Tisti nekdo, ki je to zapisal, je imel kar prav, saj po naših zadnjih podatkih, s katerimi se srečujemo v vrtcih, obstaja veliko stisk staršev, ker ne vedo, na kakšen način bodo organizirali varstvo za svojega otroka. Največji problem so proizvodnja in panoge, ki so vezane na izvoz v tujino, ali pa tiste, ki delajo s surovinami, ki imajo krajše roke. Tudi mnoga druga podjetja ostajajo odprta, starši pa ne morejo dobiti ustreznega potrdila, ker niso zaposleni v kritični infrastrukturi. V vrtcih smo zaskrbljeni, ker vemo, da se bo varstvo organiziralo na različne načine, po različnih domovih, z različnimi ljudmi, in če smo do zdaj uspešno obvladovali situacijo v zvezi z okužbami, se bojimo, da po »zaključku zaprtja« države ne bomo več tako uspešni. Zagotovo pa stari starši ne bi smeli biti še dodatno izpostavljeni tveganjem z okužbo, najprej bi bilo treba poskrbeti za njihovo zaščito in precepljenost. Seznanjena sem celo s primerom, ko starši pri svojem delodajalcu ne dobijo možnosti koriščenja varstva otroka in bo moral biti v varstvu pri starem staršu, ki je onkološki bolnik. To se mi zdi res nedopustno in vrtci bi morali biti odprti, vsaj za takšne primere.
So v vrtcih vzgojitelji cepljeni? Imate morda podatek v kolikšnem odstotku?
Veliko strokovnih delavk je v jesenskem času okužbo prebolelo, veliko se jih je tudi cepilo, pri mlajših kolegicah pa je tudi kar nekaj zadržkov glede na situacijo s cepivom Astrazenece. Točnega podatka o precepljenosti nimam, ker Skupnost vrtcev teh podatkov ni zbirala.
