PRESIHAJOČE JEZERO
Pritok Cerkniškega jezera podaljšali za kilometer in pol
Vodotoku Stržen so končno vrnili podobo izpred stoletja. Krajše struge pomenijo toliko manj vode, ki prej odteče.
Odpri galerijo
CERKNICA – Na Cerkniškem jezeru so končali eno najpomembnejših akcij, saj so vodotoku Stržen po nepričakovano mokrem avgustu vrnili prvotno strugo. Naložbo v to pomembno prenovo na Cerkniškem jezeru sofinancirajo Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija ter projekt LIFE Stržen.
Voda se bo na tem območju odslej zadrževala dlje, kar bo v sušnih delih leta povečalo možnost preživetja organizmov, povezanih z vodo, kot so raki, ribe, dvoživke, ptice ter vodne in obrežne rastline, izpostavlja Podjed: »Obnova bo prispevala k bolj učinkovitemu naravnemu čiščenju vode. S projektom izboljšujemo stanje prioritetnega Natura 2000 habitatnega tipa presihajoča jezera na največjem presihajočem jezeru v Evropi.«
Vodja projekta Life Stržen Irena Likar je izjemno zadovoljna, prav tako Tine Schein z Notranjskega parka, saj sta oba pozorno in natančno spremljala obnovitvena dela.
In kakšen je poglavitni namen obnove? »Zaradi poskusa zmanjšanja obsega in trajanja vsakoletnih visokih voda, s tem pa tudi povečanja pridelave bolj kakovostne trave za krmo in steljo so se začeli načrti in izvedbe prvih večjih vodnih regulacij Cerkniškega jezera, ki segajo na začetek 19. stoletja,« pojasnjujejo v NRP. »Skupna dolžina starih strug Cerkniškega polja se je v preteklosti tako zmanjšala za dva- do trikrat. Toliko krajše struge pomenijo toliko manj vode, ki zaradi manjšega trenja prej odtečejo. S tem se skrajša čas vsakoletne ojezeritve. Nihanja vodne gladine Cerkniškega jezera so v zadnjih letih nepredvidljiva in manj ugodna za ribe, za ptice, ki gnezdijo neposredno ob vodi, in tudi za druge vodne organizme.«
»Dolgo in težko smo ga pričakovali, a zdaj je le prišel – čas, ko se je tako rekoč skoraj končala obnova stare struge Stržena, glavnega vodotoka Cerkniškega jezera,« pravi direktor Notranjskega regijskega parka (NRP) Matevž Podjed. »Vreme nam jo je zagodlo, začetek avgusta je bil neobičajno deževen, vodostaj se je višal iz dneva v dan, kar nismo in nismo mogli začeti delati. Pa nam je vendarle uspelo! Na območju Ključev smo vodotoku Stržen vrnili podobo izpred dobrega stoletja, potok je spet dobil svoj dvojni okljuk. Strženova struga je zdaj daljša za 1,5 km.«
V suši se bo povečala možnost preživetja organizmov, povezanih z vodo.
Voda se bo na tem območju odslej zadrževala dlje, kar bo v sušnih delih leta povečalo možnost preživetja organizmov, povezanih z vodo, kot so raki, ribe, dvoživke, ptice ter vodne in obrežne rastline, izpostavlja Podjed: »Obnova bo prispevala k bolj učinkovitemu naravnemu čiščenju vode. S projektom izboljšujemo stanje prioritetnega Natura 2000 habitatnega tipa presihajoča jezera na največjem presihajočem jezeru v Evropi.«
Vodja projekta Life Stržen Irena Likar je izjemno zadovoljna, prav tako Tine Schein z Notranjskega parka, saj sta oba pozorno in natančno spremljala obnovitvena dela.
»Ponosni smo, da smo del tega zgodovinskega trenutka, in hvaležni izvajalcu Nivo Eko za vrhunsko, skrbno, previdno opravljeno delo, ki je bilo izjemno zahtevno. Le še izravnani del struge, ki je lepo viden na posnetkih, bo treba zasuti, pa bo izboljšani ekosistem zaživel. Še pred zasutjem bomo seveda izlovili ribe in rake,« je še povedal direktor NRP Matevž Podjed.
In kakšen je poglavitni namen obnove? »Zaradi poskusa zmanjšanja obsega in trajanja vsakoletnih visokih voda, s tem pa tudi povečanja pridelave bolj kakovostne trave za krmo in steljo so se začeli načrti in izvedbe prvih večjih vodnih regulacij Cerkniškega jezera, ki segajo na začetek 19. stoletja,« pojasnjujejo v NRP. »Skupna dolžina starih strug Cerkniškega polja se je v preteklosti tako zmanjšala za dva- do trikrat. Toliko krajše struge pomenijo toliko manj vode, ki zaradi manjšega trenja prej odtečejo. S tem se skrajša čas vsakoletne ojezeritve. Nihanja vodne gladine Cerkniškega jezera so v zadnjih letih nepredvidljiva in manj ugodna za ribe, za ptice, ki gnezdijo neposredno ob vodi, in tudi za druge vodne organizme.«
Notranjski park bo tako obnovil nekdanji dvojni meander Stržena (Jezerščice) na odsekih Beli breg in Ključi, ki so ju nekoč regulirali. Zasuli so oba meandra, strugo pa spremenili v raven kanal, po katerem je voda hitreje odtekala. »Z obnovo bomo strugi vrnili njen naravni potek in dosegli, da se bo voda v sušnem obdobju dlje zadrževala v njej. Tako se bo povečala vodna površina, okrepila se bo samočistilna sposobnost vodotoka, izboljšale se bodo življenjske razmere za vodne ptice, ribe in dvoživke Cerkniškega jezera.«