BLAGOVNA ZNAMKA
Prlekija se prebuja
V okviru projekta Blagovna znamka Jeruzalem Slovenija so v Ormožu 51 ponudnikom podelili certifikate za 210 rokodelskih in prehrambnih izdelkov
Odpri galerijo
Certifikat je dobila tudi kmetija Vrbnjak.
Konec januarja se je namreč iztekel projekt Načrt razvoja gospodarstva in dviga kakovosti življenja na ormoškem območju. V okviru Lokalne akcijske skupine Upravne enote Ormož (Las UE Ormož) so ga uspešno prijavili na razpis za denar iz evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.
Projekt je vreden dobrih 221.000 evrov, od tega je 150 tisočakov nepovratnih, preostalo so prispevale občine Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž. Gre za izdelke, ki izpolnjujejo zahtevne kriterije predvsem po kakovosti in izvoru surovin.
Pogoj za prijavo je bila ustrezna registracija dejavnosti, vsaj 60 odstotkov surovin iz lokalnega območja, preostalo, do sto odstotkov surovin, pa iz Slovenije.
Rokodelski izdelki
morajo temeljiti na naravnih gradivih, ki so značilna za Prlekijo. Ocenjevanje pridelkov in prehranskih izdelkov je bilo 8. novembra lani, ko je bilo pozitivno ocenjenih kar 142 izdelkov, isti dan pa je komisija pozitivno ocenila še 68 rokodelskih izdelkov. Hkrati so ocenjevali kulinarične prireditve in dogodke.
Med prireditvami sta certifikat dobila ormoški Zavod za turizem, kulturo in šport za prireditev Martinovanje v Ormožu in Društvo Antonovanje na Kogu za prireditve v okviru antonovanja. Nekateri proizvajalci so prijavili po več izdelkov hkrati.
Tako so imeli za rokodelske izdelke v presoji 13 ponudnikov, ki so prejeli certifikat za kar 67 izdelkov. Med prehrambnimi ponudniki se jih je povabilu za pridobitev certifikata odzvalo 38, certifikate so prejeli za 142 izdelkov. Največ sta jih prejela Marta Gregorc (znamenita kmetija pri teti Marti) in Ormožan Peter Marin za inovativne izdelke iz medu.
Gregorčeva, ki ima dopolnilno dejavnost na kmetiji v Cerovcu, se je za certifikat potegovala s kar sedmimi pekovskimi izdelki, tudi ajdovo pogačo in kruhom: »Ponosna sem, da imam kaj pokazati. Za prijavo sem se odločila, ker verjamem, da je skupni nastop dobra poteza, in prav je, da so se tega spomnili. Tudi naša družina ima načrte za turizem, zato smo vsake take priložnosti veseli in jo izkoristimo.«
Mag. Karmen Štumberger, koordinatorica projekta in vodja oddelka za gospodarske dejavnosti na ormoški občini, je dejala, da so z odzivom na razpis zelo zadovoljni, in pojasnila, da so sodelovale vse tri občine in je vsaka opravila svoj del naloge: Občina Središče je prevzela del, v katerem so nastale tržnice domačih pridelkov, Občina Ormož ureja novo tržnico, ki bo v hostlu sredi mesta, ter se ukvarja s snovanjem turistične destinacije in kolektivne blagovne znamke Jeruzalem Slovenija, Občina Sv. Tomaž pa bo uredila osem postajališč za avtodome.
Uspeh je treba pripisati tudi ogromni količini izpeljanega dela, saj so denimo za ponudnike v manj kot enem letu pripravili kar 44 odlično obiskanih delavnic. Šli so tudi na teren in ustanovili več specializiranih delovnih skupin.
Projekt bodo nadgradili z oblikovanjem verige ponudnikov, ki jih bodo letos predstavljali na dnevih odprtih vrat od 12. do 14. aprila in od 25. do 27. oktobra. Vizija prihodnosti destinacije Jeruzalem do leta 2025 med drugim predvideva vsaj pet zaposlenih, tri verige z vsaj petimi deležniki atraktivnih doživetij TDJ (Turistične destinacije Jeruzalem), vsaj 12 članov projekta Ponudnik odprtih vrat TDJ, vsaj štiri kakovostne prireditve na regionalni ravni (martinovanje in podobno), vsaj 10 ponudnikov nastanitvenih kapacitet in vsaj 100 novih postelj.
Certifikat je dobila tudi kmetija Vrbnjak.
Projekt je vreden dobrih 221.000 evrov, od tega je 150 tisočakov nepovratnih, preostalo so prispevale občine Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž. Gre za izdelke, ki izpolnjujejo zahtevne kriterije predvsem po kakovosti in izvoru surovin.
Prvih 51 ponudnikov odličnih prehranskih in rokodelskih izdelkov je prejelo certifikate. Fotografije: oste bakal
Pogoj za prijavo je bila ustrezna registracija dejavnosti, vsaj 60 odstotkov surovin iz lokalnega območja, preostalo, do sto odstotkov surovin, pa iz Slovenije.
Rokodelski izdelki
morajo temeljiti na naravnih gradivih, ki so značilna za Prlekijo. Ocenjevanje pridelkov in prehranskih izdelkov je bilo 8. novembra lani, ko je bilo pozitivno ocenjenih kar 142 izdelkov, isti dan pa je komisija pozitivno ocenila še 68 rokodelskih izdelkov. Hkrati so ocenjevali kulinarične prireditve in dogodke.
Med prireditvami sta certifikat dobila ormoški Zavod za turizem, kulturo in šport za prireditev Martinovanje v Ormožu in Društvo Antonovanje na Kogu za prireditve v okviru antonovanja. Nekateri proizvajalci so prijavili po več izdelkov hkrati.
Med zaščitenimi produkti iz Prlekije je prleška gibanica.
Tako so imeli za rokodelske izdelke v presoji 13 ponudnikov, ki so prejeli certifikat za kar 67 izdelkov. Med prehrambnimi ponudniki se jih je povabilu za pridobitev certifikata odzvalo 38, certifikate so prejeli za 142 izdelkov. Največ sta jih prejela Marta Gregorc (znamenita kmetija pri teti Marti) in Ormožan Peter Marin za inovativne izdelke iz medu.
Gregorčeva, ki ima dopolnilno dejavnost na kmetiji v Cerovcu, se je za certifikat potegovala s kar sedmimi pekovskimi izdelki, tudi ajdovo pogačo in kruhom: »Ponosna sem, da imam kaj pokazati. Za prijavo sem se odločila, ker verjamem, da je skupni nastop dobra poteza, in prav je, da so se tega spomnili. Tudi naša družina ima načrte za turizem, zato smo vsake take priložnosti veseli in jo izkoristimo.«
Certifikat sta dobila martinovanje v Ormožu in antonovanje na Kogu.
Mag. Karmen Štumberger, koordinatorica projekta in vodja oddelka za gospodarske dejavnosti na ormoški občini, je dejala, da so z odzivom na razpis zelo zadovoljni, in pojasnila, da so sodelovale vse tri občine in je vsaka opravila svoj del naloge: Občina Središče je prevzela del, v katerem so nastale tržnice domačih pridelkov, Občina Ormož ureja novo tržnico, ki bo v hostlu sredi mesta, ter se ukvarja s snovanjem turistične destinacije in kolektivne blagovne znamke Jeruzalem Slovenija, Občina Sv. Tomaž pa bo uredila osem postajališč za avtodome.
Uspeh je treba pripisati tudi ogromni količini izpeljanega dela, saj so denimo za ponudnike v manj kot enem letu pripravili kar 44 odlično obiskanih delavnic. Šli so tudi na teren in ustanovili več specializiranih delovnih skupin.
Izdelki izpolnjujejo zahtevne kriterije predvsem po kakovosti in izvoru surovin.
Projekt bodo nadgradili z oblikovanjem verige ponudnikov, ki jih bodo letos predstavljali na dnevih odprtih vrat od 12. do 14. aprila in od 25. do 27. oktobra. Vizija prihodnosti destinacije Jeruzalem do leta 2025 med drugim predvideva vsaj pet zaposlenih, tri verige z vsaj petimi deležniki atraktivnih doživetij TDJ (Turistične destinacije Jeruzalem), vsaj 12 članov projekta Ponudnik odprtih vrat TDJ, vsaj štiri kakovostne prireditve na regionalni ravni (martinovanje in podobno), vsaj 10 ponudnikov nastanitvenih kapacitet in vsaj 100 novih postelj.
