REKORDER
Prleški kasač služi z zmagami na Švedskem!
Frodo S je bil štirikrat prvi, dvakrat je bil drugi, enkrat pa tretji. Ima tri slovenske rekorde, a zaradi vrhunskosti ostaja na severu.
Odpri galerijo
Frodo S na Švedskem tekmuje pod okriljem enega najboljših svetovnih trenerjev in voznikov Björna Goopa.
Prlekija gotovo velja za zibelko kasaškega športa v Sloveniji. Že leta 1874 so namreč bile v Ljutomeru prve konjske dirke na Slovenskem. Najstarejši kasaški klub v Evropi so ustanovili leta 1874 na Dunaju, samo leto zatem so Prleki registrirali Društvo za dirkanje s kobilami v kasu Ljutomer – Stuttentrab-Renn-Verein in Luttenberg, ki je predhodnica današnjega Kasaškega kluba Ljutomer.
Bogata zgodovina je zbrana v muzeju Ljutomerski kasač, ki omogoča vpogled v zgodovinski spomin tega športa od njegovih začetkov do danes. Muzej je umeščen v sklop dirkališča in hlevov ljutomerskega hipodroma. Ljutomerski kasač je avtohtona slovenska pasma, ki ni prepoznavna le pri nas, temveč tudi v tujini. Konj je plemenit, plemenitega videza in karakterja. Ima lep vrat in srednje veliko glavo. Je srednje velik, tanek, vitek, na visokih nogah, a ne previsok, tako da lahko v kasu premaguje dolge proge.
Na ljutomerskem hipodromu se tradicionalno vsako leto na velikonočni ponedeljek odpre sezona. Osrednja dirka vseh dirk, slovenski kasaški derbi, pa se odvija na ljutomerskem hipodromu vsako drugo leto, prvo nedeljo v avgustu, kjer se pomerijo štiriletni slovenski kasači in velja za najbolj odmevno pri nas.
V Kasaškem klubu Ljutomer so ponosni na neštete vrhunske dosežke, ki so jih dosegli njihovi kasači. Vrhunska zvezda pa je kasač Frodo S rejca Branka Slane in lastnice Marjete Slana iz Bolehnečicev, ki je pred dnevi na znanem hipodromu Solvalla na Švedskem postavil nov slovenski rekord na kratko distanco. O dogodku je na ljutomerskem hipodromu spregovoril ponosni predsednik KK Ljutomer, mag. Janez Slavič, hkrati pa sta rezultate kasača predstavila Branko in Marko Slana.
Frodo S, ki na Švedskem tekmuje pod okriljem enega najboljših svetovnih trenerjev in voznikov Björna Goopa, je štiriletni ljutomerski kasač značilne linije F.
Že hitro začel je kazati potencial. Do zdaj je postavil dva absolutna slovenska rekorda: na kratko in srednjo distanco ter generacijski rekord za štiriletne kasače na dolgo distanco. V osmih startih je za njim sedel Goop, po enkrat pa Johan Carl Jepson in Yann Jublot. Frodo S ima do danes na Švedskem deset startov, štirikrat je zmagal, dvakrat je bil drugi, enkrat tretji, dvakrat četrti in enkrat peti, zaslužek pa v tem času znaša 26.000 evrov.
Frodo S je prvi produkt umetnega osemenjevanja v njihovem hlevu, je povedal Branko Slana in omenil, da je F-linija kasačev zelo temperamentna in trmasta, zato je tudi težko iz njih dobiti ves potencial, ki ga imajo v sebi, ter ukrotiti njihovo moč in divjost. Marko je dodal, da je bilo mišljeno, da se Frodo vrne v Slovenijo in Italijo. A je na Švedskem nanizal tako vrhunske rezultate, v pol leta pa dosegel tri rekorde, kar se ne more primerjati z delom pri nas.
Upa, da bo na Švedskem še več let ohranjal sedanji tekmovalni nivo. Na pogovoru je bil prisoten tudi župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, Brankov brat, ki je povedal, da imajo v občini več uspešnih rejskih družin. Na nedavno odprtem glampingu na Blagušu so za srečo namestili Frodovo podkev, kar je obenem tudi zahvala rezultatom kasača in njegove rejske družine.
Spregovorila je tudi Mojca Nushol, podpredsednica rejske organizacije za kasače, kjer vodijo dve rejski knjigi, eno za slovenskega in eno za ljutomerskega kasača. A kot je dejala, so v zadnjih letih na žalost prešli iz nekje 200 skotitev žrebet na kritičnih 56, 57 žrebet na leto, saj je reja draga in je kasaški šport pri nas na žalost le ljubiteljski. A kot je povedala, je reja pri nas tradicija, na katero bi morali biti ponosni, zato je pomembno, da se ta prenaša iz roda v rod. Slanovi imajo v hlevu trenutno štiri konje, od tega dva dvoletnika v treningu, ki naj bi startala na dirkah ob koncu leta.
V družini Marka Slane so že 40 let neprekinjeno vpeti v ta šport. FOTO: Oste Bakal
Bogata zgodovina je zbrana v muzeju Ljutomerski kasač, ki omogoča vpogled v zgodovinski spomin tega športa od njegovih začetkov do danes. Muzej je umeščen v sklop dirkališča in hlevov ljutomerskega hipodroma. Ljutomerski kasač je avtohtona slovenska pasma, ki ni prepoznavna le pri nas, temveč tudi v tujini. Konj je plemenit, plemenitega videza in karakterja. Ima lep vrat in srednje veliko glavo. Je srednje velik, tanek, vitek, na visokih nogah, a ne previsok, tako da lahko v kasu premaguje dolge proge.
Na ljutomerskem hipodromu se tradicionalno vsako leto na velikonočni ponedeljek odpre sezona. Osrednja dirka vseh dirk, slovenski kasaški derbi, pa se odvija na ljutomerskem hipodromu vsako drugo leto, prvo nedeljo v avgustu, kjer se pomerijo štiriletni slovenski kasači in velja za najbolj odmevno pri nas.
Rekorder na Slovenskem
V Kasaškem klubu Ljutomer so ponosni na neštete vrhunske dosežke, ki so jih dosegli njihovi kasači. Vrhunska zvezda pa je kasač Frodo S rejca Branka Slane in lastnice Marjete Slana iz Bolehnečicev, ki je pred dnevi na znanem hipodromu Solvalla na Švedskem postavil nov slovenski rekord na kratko distanco. O dogodku je na ljutomerskem hipodromu spregovoril ponosni predsednik KK Ljutomer, mag. Janez Slavič, hkrati pa sta rezultate kasača predstavila Branko in Marko Slana.
Frodo S, ki na Švedskem tekmuje pod okriljem enega najboljših svetovnih trenerjev in voznikov Björna Goopa, je štiriletni ljutomerski kasač značilne linije F.
Njihova reja je draga, kasaški šport pri nas pa na žalost le ljubiteljski.
Že hitro začel je kazati potencial. Do zdaj je postavil dva absolutna slovenska rekorda: na kratko in srednjo distanco ter generacijski rekord za štiriletne kasače na dolgo distanco. V osmih startih je za njim sedel Goop, po enkrat pa Johan Carl Jepson in Yann Jublot. Frodo S ima do danes na Švedskem deset startov, štirikrat je zmagal, dvakrat je bil drugi, enkrat tretji, dvakrat četrti in enkrat peti, zaslužek pa v tem času znaša 26.000 evrov.
Podkev za srečo
Frodo S je prvi produkt umetnega osemenjevanja v njihovem hlevu, je povedal Branko Slana in omenil, da je F-linija kasačev zelo temperamentna in trmasta, zato je tudi težko iz njih dobiti ves potencial, ki ga imajo v sebi, ter ukrotiti njihovo moč in divjost. Marko je dodal, da je bilo mišljeno, da se Frodo vrne v Slovenijo in Italijo. A je na Švedskem nanizal tako vrhunske rezultate, v pol leta pa dosegel tri rekorde, kar se ne more primerjati z delom pri nas.
Upa, da bo na Švedskem še več let ohranjal sedanji tekmovalni nivo. Na pogovoru je bil prisoten tudi župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, Brankov brat, ki je povedal, da imajo v občini več uspešnih rejskih družin. Na nedavno odprtem glampingu na Blagušu so za srečo namestili Frodovo podkev, kar je obenem tudi zahvala rezultatom kasača in njegove rejske družine.
26
tisočakov je z dobrimi uvrstitvami na Švedskem zaslužil slovenski kasač.
tisočakov je z dobrimi uvrstitvami na Švedskem zaslužil slovenski kasač.
Spregovorila je tudi Mojca Nushol, podpredsednica rejske organizacije za kasače, kjer vodijo dve rejski knjigi, eno za slovenskega in eno za ljutomerskega kasača. A kot je dejala, so v zadnjih letih na žalost prešli iz nekje 200 skotitev žrebet na kritičnih 56, 57 žrebet na leto, saj je reja draga in je kasaški šport pri nas na žalost le ljubiteljski. A kot je povedala, je reja pri nas tradicija, na katero bi morali biti ponosni, zato je pomembno, da se ta prenaša iz roda v rod. Slanovi imajo v hlevu trenutno štiri konje, od tega dva dvoletnika v treningu, ki naj bi startala na dirkah ob koncu leta.
