PRAŠIČEREJA
Prleški prašiči za primorski pršut
Prašičereja Galunder spada med najboljša vzrejna središča v Sloveniji, zato ni presenetljivo, da na Goriškem odkupujejo njihovo meso za pršut.
Odpri galerijo
Iz mesa njihovih prašičev na Goriškem sušijo odličen pršut.
Ker je slovenska prašičereja v deficitu, poskuša ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano rejcem pomagati z raznimi ukrepi in spodbudami. Tako vsako leto najboljšim rejcem podelijo priznanja in jih tudi s tem spodbujajo k boljšemu delu. Med tistimi, ki redno prejemajo tovrstna priznanja, je družinska prašičereja Galunder iz Veržeja, ki spada med najboljša vzrejna središča pri nas.
Strokovni svet Priznane rejske organizacije za prašiče praviloma vsako leto nagradi tri rejce. Marcel Galunder sodi med mlade prevzemnike reje, saj je kmetijo prevzel od staršev, Jerice in Matije, ki še danes pomagajo v hlevih. Da res sledijo vsem zahtevam in jih vzorno izpolnjujejo, smo se lahko prepričali ob obisku na kmetiji, dober streljaj od znamenitega mlina na Muri. Rejsko delo je pri družini ukoreninjeno, saj so nekoč vzrejali tudi plemenske svinje jorkširske pasme. Zdaj so pasmo zamenjali, rejskih navad pa ne. Mati Jerica skrbi predvsem za pujske in tekače, Marcel in oče pa za preostale kategorije, krmo in številna opravila.
Čistopasemske svinje povržejo v povprečju več kot 13 pujskov, odstavijo pa 10,5 pujska na gnezdo. Tako dosegajo 22,9 odstavljenega pujska na svinjo na leto. Izstopajo po urejenosti hlevov in zgledni skrbi za živali. Po svinji letno že zdaj prodajo 7,5 plemenske mladice. Vzredijo največ mladic pasme slovenska landras. Da imajo pri vzreji čim večji izplen, samičkam takoj po rojstvu zaščitijo seske. Trenutno vzrejajo tudi merjasce maternalnih pasem.
Konec avgusta so v okviru 57. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma Agra v Gornji Radgoni podpisali posebni sporazum za revitalizacijo prašičereje in krepitev celotne verige oskrbe s prašičjim mesom z namenom zagona sheme Izbrana kakovost Slovenije. Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, Slovenska zveza prašičerejcev, GIZ Mesne industrije, GZS – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij ter ministrstvo za kmetijstvo so se med drugim zavezali, da bodo do konca leta vzpostavili slovensko borzo s prašičjim mesom. Model bo temeljil na konceptu oblikovanja cene na podlagi kombinacije lastne cene in AMA borzne cene za prašiče slovenskega izvora. S tem bodo lahko dolgoročno ohranjali ekonomsko stabilnost in strateško razvijali proizvodnjo slovenskega prašičjega mesa.
Pri tem imajo pomembno vlogo vzrejna središča, kot je Galundrovo, od koder prihaja veliko v Sloveniji rojenih, vzrejenih in zaklanih prašičev. V hlevu imajo vsaj 600 prašičev, od tega sto mladic, plemenskih svinj, bekonov, merjascev, nekajdnevnih pujsov ipd. »Ob dobri organizaciji je možnost za dodano vrednost precej večja in je poplačan ves trud, samo držati se moraš selekcijskega programa,« pove Marcel, oče Matija pa doda, da se s prašičerejo ukvarjajo že četrt stoletja, bolj intenzivno pa od leta 2003.
»Pogosto je dan prekratek, a vseeno gre,« pravijo domači, ponosni, da prav iz mesa njihovih prašičev na Turistični kmetiji Arkada – Cigoj v Črničah na Goriškem pridelujejo izjemen pršut in druge mesne izdelke. Niti pri Galundrovih prašičereja ni edina dejavnost, saj se zadnja leta vse bolj spogledujejo tudi s turizmom. Marcelov brat Lucijan namreč vodi apartmajsko naselje v središču Veržeja ter gradi nove objekte in spa center.
Imajo okoli 600 prašičev.
Strokovni svet Priznane rejske organizacije za prašiče praviloma vsako leto nagradi tri rejce. Marcel Galunder sodi med mlade prevzemnike reje, saj je kmetijo prevzel od staršev, Jerice in Matije, ki še danes pomagajo v hlevih. Da res sledijo vsem zahtevam in jih vzorno izpolnjujejo, smo se lahko prepričali ob obisku na kmetiji, dober streljaj od znamenitega mlina na Muri. Rejsko delo je pri družini ukoreninjeno, saj so nekoč vzrejali tudi plemenske svinje jorkširske pasme. Zdaj so pasmo zamenjali, rejskih navad pa ne. Mati Jerica skrbi predvsem za pujske in tekače, Marcel in oče pa za preostale kategorije, krmo in številna opravila.
Zgledna skrb za živali
Čistopasemske svinje povržejo v povprečju več kot 13 pujskov, odstavijo pa 10,5 pujska na gnezdo. Tako dosegajo 22,9 odstavljenega pujska na svinjo na leto. Izstopajo po urejenosti hlevov in zgledni skrbi za živali. Po svinji letno že zdaj prodajo 7,5 plemenske mladice. Vzredijo največ mladic pasme slovenska landras. Da imajo pri vzreji čim večji izplen, samičkam takoj po rojstvu zaščitijo seske. Trenutno vzrejajo tudi merjasce maternalnih pasem.
13
pujskov povržejo v povprečju čistopasemske svinje.
pujskov povržejo v povprečju čistopasemske svinje.
Konec avgusta so v okviru 57. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma Agra v Gornji Radgoni podpisali posebni sporazum za revitalizacijo prašičereje in krepitev celotne verige oskrbe s prašičjim mesom z namenom zagona sheme Izbrana kakovost Slovenije. Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, Slovenska zveza prašičerejcev, GIZ Mesne industrije, GZS – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij ter ministrstvo za kmetijstvo so se med drugim zavezali, da bodo do konca leta vzpostavili slovensko borzo s prašičjim mesom. Model bo temeljil na konceptu oblikovanja cene na podlagi kombinacije lastne cene in AMA borzne cene za prašiče slovenskega izvora. S tem bodo lahko dolgoročno ohranjali ekonomsko stabilnost in strateško razvijali proizvodnjo slovenskega prašičjega mesa.
Pri tem imajo pomembno vlogo vzrejna središča, kot je Galundrovo, od koder prihaja veliko v Sloveniji rojenih, vzrejenih in zaklanih prašičev. V hlevu imajo vsaj 600 prašičev, od tega sto mladic, plemenskih svinj, bekonov, merjascev, nekajdnevnih pujsov ipd. »Ob dobri organizaciji je možnost za dodano vrednost precej večja in je poplačan ves trud, samo držati se moraš selekcijskega programa,« pove Marcel, oče Matija pa doda, da se s prašičerejo ukvarjajo že četrt stoletja, bolj intenzivno pa od leta 2003.
130.000
prašičev, vzgojenih doma, trenutno zakoljemo v Sloveniji, približno toliko pa jih uvozimo.
prašičev, vzgojenih doma, trenutno zakoljemo v Sloveniji, približno toliko pa jih uvozimo.
»Pogosto je dan prekratek, a vseeno gre,« pravijo domači, ponosni, da prav iz mesa njihovih prašičev na Turistični kmetiji Arkada – Cigoj v Črničah na Goriškem pridelujejo izjemen pršut in druge mesne izdelke. Niti pri Galundrovih prašičereja ni edina dejavnost, saj se zadnja leta vse bolj spogledujejo tudi s turizmom. Marcelov brat Lucijan namreč vodi apartmajsko naselje v središču Veržeja ter gradi nove objekte in spa center.
