Prodaja stanovanje, veliko 8 kvadratov!
Cene nepremičnin v prestolnici so v zadnjih letih dosegle rekordne vrednosti, a se kljub temu prodajajo. Zaradi pomanjkanja stanovanj na trgu, večjega povpraševanja in nerazumno visokih cen garsonjer normalnih velikosti se pojavljajo lastniki, ki prodajajo stanovanja v kleti brez oken ali v poslovnih prostorih, pa tudi takšni, ki prodajajo sobico pod pretvezo, da gre za garsonjero.
Na družabnem omrežju je te dni zakrožil oglas za stanovanje, ki se prodaja v Ljubljani na Viču, lastniki pa želijo za 7,9 kvadratnega metra iztržiti okroglih 55.000 evrov. Na tej površini je lastnik postavil vse, od postelje, do straniščne školjke in kabine za prhanje.
Prodajalec je zapisal, da ima »garsonjera« pogled na Rožnik, nahaja pa se v »urejenem in vzdrževanem bloku«, ki je bil zgrajen leta 1952. Kvadratni meter v tem primeru torej stane skoraj sedem tisoč evrov. Pred garsonjero je tudi dva kvadratna metra velika predsoba, ki je v skupni uporabi s sosedi. Tam je tudi omara za čevlje.
Lastnik je v oglasu zapisal, da gre za garsonjero, ki je bila adaptirana 2010. »Letos je bilo zamenjano okno, lani bojler. Potrebna je še menjava tuš kabine,« piše. Če želite garsonjero še dodelati, pa lastnik navaja, da bi bilo »možno premakniti wc zraven tuš kabine in oboje ločiti od bivalnega dela«.
Za bolj kakovostno življenje
Pod objavo oglasa je telefonska številka, za katero Googlov iskalnik pravi, da gre za osebo, ki na svoji spletni strani oglašuje individualne terapije za bolj kakovostno življenje. Na klic se nam je oglasila ženska, ki je tekoče govorila slovensko, a za pojasnila ni bila pripravljena, ko smo ji povedali, da kličemo s Slovenskih novic. Preden nas je odslovila, nam je na kratko dejala, da ji je ceno predlagal nepremičninski agent (oglas je sicer zasebne narave) in da je povpraševanje zadovoljivo.
Ta oglas, kot še nekateri, kaže na absurdnost razmer na nepremičninskem trgu. Nepremičninski agent Roman Prskalo iz agencije Metropola In pravi, da se nepremičnina ne bi smela oglaševati kot stanovanje oz. garsonjera, kot je navedeno v tekstu, ampak kot soba. »Največji problem te nepremičnine je, da je stanovanje zaradi svoje majhnosti enostavno premajhno za normalno bivanje. Osebno menim, da je cena za takšno sobo, kljub solidni lokaciji, absolutno previsoka, tako da se to stanovanje za želeni znesek ne bo prodalo oziroma je navedena cena samo pobožna želja prodajalca. Soba spominja na bivake, v katerih se običajno samo prespi,« pravi Prskalo in dodaja, da se takšnih sob v njihovi agenciji na široko izogibajo, a zaradi pomanjkanja na trgu se pojavijo tudi stranke, ki razmišljajo, da bi takšno sobo kupile, vendar bi jim to odsvetovali. »Namesto majhne nefunkcionalne sobe predlagamo, da si kupijo garsonjero normalne velikosti, čeprav je kupnina za večje stanovanje še nekoliko višja, je pa kakovost bivanja v garsonjeri velikosti nad 20 kvadratnih metrov bistveno boljša.«
Garsonjere normalne velikosti, od 22 do 28 kvadratnih metrov, se na trgu še vedno dobro prodajajo, cene v Ljubljani za tako stanovanje pa se gibljejo okoli 100.000 evrov in celo več.
Prskalo še opozarja, da je v sobi sicer vse, od postelje do wc-ja, kuhinje in prhe, a ne dosega minimalnih bivanjskih standardov in tudi ne ustreza površinskim normativom. »Ker je predmetna soba nefunkcionalna, ima stanovanje seveda očitno stvarno napako, tako da je za normalno bivanje soba popolnoma neustrezna.«
Če bi šlo za novogradnjo, stanovanje ne bi izpolnjevalo niti osnovnih standardov iz Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj, ki opredeljuje prostorske norme, med drugim tudi to, da mora biti vsaj en prostor namenjen osebni higieni. Po novem gradnja novih stanovanjskih enot s tako majhno površino sploh ni več možna, a v preteklosti se je na tem področju dogajal pravi Divji zahod.
Nekoč samski domovi
Prskalo se spomni, da so se večstanovanjski objekti z manjšimi sobami res gradili, v večini primerov pa je šlo za denimo samske domove, ki so na začetku imeli samo posteljo, kopalnice in sanitarije so bile skupne, nato pa so se preuredili in je nastalo to, kar se na primer prodaja v omenjenem oglasu za garsonjero. »Bili so tudi primeri, ko so se lastniki stanovanjskih objektov oziroma hiš v želji po zaslužku predelave lotili kar v lastni režiji in zaradi nestrokovno izvedenih del, izbora neustreznih materialov in pa tudi pomanjkanja finančnih sredstev 'ustvarili' nepremičnino, ki glede na veljavne standarde sploh ni primerna za bivanje in ima lahko veliko stvarnih napak – kletni in podstrešni prostori, premajhni tlorisi, neprimerna višina in širina stanovanj, nezadostna osvetljenost, premajhna vrata in okna, neustrezna stopnišča, slaba toplotna izolacija ... Lastnik je včasih eno- ali dvostanovanjsko hišo predelal v večstanovanjsko, delitev stroškov, denimo elektrike, uredil z odštevalnimi števci in na trgu stanovanja tudi ločeno prodal. Kupci pa so šele naknadno ugotovili, da s papirji nekaj ni v redu, v določenih primerih poznejša legalizacija objekta občinskega prostorskega načrta (OPN) ni bila možna,« pojasnjuje.
Previdnost pri nakupu je pri vsej absurdni in nenavadni ponudbi še bolj nujna, pravi Prskalo, ki kupcem svetuje, naj preverijo, ali ima objekt, v katerem je stanovanje, gradbeno oziroma uporabno dovoljenje in ali je gradnja skladna z gradbenim dovoljenjem. Majhna stanovanja dokazano povzročajo slabše počutje stanovalcev in zdravstvene težave, a kot kaže, je problem manjših stanovanj sovražnik celotnega naroda. Po nekaterih študijah Slovenija glede površinskega stanovanjskega standarda precej zaostaja za razvitejšimi državami v EU.
Pred dobrim mesecem smo poročali o frizerskem salonu v poslovno-trgovskem centru Ledina, prav tako v Ljubljani, ki ga je lastnik predelal v stanovanje. Ker (še) nimajo gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti iz poslovne v stanovanjsko, ga prodajajo kot lokal. Cena za 29,6 kvadratnega metra je še vedno 143.000 evrov.
