Prodal smeti in ostal brez penzije

Slovenski delovni migranti, ki so si pokojnino zaslužili denimo v Avstriji ali Nemčiji, se ne morejo sprijazniti z dejstvom, da morajo pri nas zaradi dvojnega obdavčevanja doplačati od tisoč pa vse do 20.000 evrov in več. Med njimi je Štajerec Valter Rožencvet, ki mu v življenju ni bilo z rožicami postlano.

Namesto da bi užival v zasluženem pokoju, se mora ves čas bojevati z birokratskimi mlini. Najbolj ga moti, da so mu obračunali plačilo dohodnine za leta, ko je bil v Nemčiji in nemški rezident. »Država me je najprej pognala s trebuhom za kruhom v tujino, zdaj me hoče oskubsti kot kuro,« je besen 78-letnik. Trdi, da ne bo odnehal pri boju za pravico. Prepričan je, da mora neupravičeno plačati najmanj 10.000 evrov dohodnine od pokojnine med letoma 2005 in 2010. Prek nemškega davčnega urada mu že odtegujejo od pokojnine.
 

S Slovenijo nimam nič!

Naš sogovornik se je rodil 17. 2. 1942 v Poljčanah. Potem ko se je izučil za elektrikarja, je 10 let delal v Mariboru, nato je odšel na delo v Nemčijo. V Stuttgartu se je zaposlil kot elektrikar mehanik vzdrževalec na nemški pošti, kjer je ostal 32 let, vse do upokojitve leta 2002.


»Marca 1970 sem zaživel v Nemčiji, kjer sem tudi delal. V Sloveniji sem bil ves ta čas odjavljen in moja delavska knjižica je mirovala do leta 2000, ko sem jo potreboval za uveljavitev invalidske pokojnine v Sloveniji. Da sta me SFR Jugoslavija in pozneje Slovenija vodili, kot da imam stalno bivališče v Sloveniji, je velika neumnost, saj sem vedno živel v Nemčiji, kjer me upravičeno in še danes vodijo kot rednega stanovalca oz. rezidenta. V tej državi imam vse od leta 1970 ekonomske in življenjske interese. V Slovenijo prihajam zgolj na obiske k sinu. In to, da sem občasno tu, za državo Slovenijo ni strošek, ampak kvečjemu korist, saj vedno plačujem za vse z denarjem, ki sem ga zaslužil v Nemčiji. Torej za vse kupljeno plačam tudi davek, ki ostane v Sloveniji, a to naši mačehi državi ni dovolj. Zdaj bi nam radi obdavčili še pokojnine, kar je zelo nepošteno in oderuško,« pripoveduje Rožencvet. Vse njegovo »poslovanje« v Sloveniji – ki naj bi našim oblastem dokazovalo njegov ekonomski interes v Sloveniji – je bilo po mnenju Rožencveta povezano s prodajo osmih rabljenih radiatorjev.

»Prodal sem jih odpadu za 16.000 takratnih tolarjev, od česar je državi pripadlo 4000 SIT. Bilo bi bolje, če bi jih odvrgel v gozd, saj me mogoče ne bi odkrili in mi zaračunali že toliko dohodnine, da sploh ne vem, kako daleč bo šlo,« pravi Rožencvet in ne pozabi znova poudariti, da nikoli ne bo privolil v to, da je bil ali da bo rezident RS.

»S Slovenijo nimam nič. Zdravstveno zavarovanje, dodatno zavarovanje, stanovanje, avtomobil ... vse je v Stuttgartu. Tukaj bi radi samo dodatno obdavčevali mojo pokojnino, nihče pa ne vpraša, kolikokrat sem v 32 letih delal deset in več ur na dan. Zato so me tudi invalidsko upokojili, ko sem bil star 57 let. In del te invalidske pokojnine bi moral oz. sem moral plačati v Sloveniji, in sicer za leto 2005 2360 evrov, enako za leto 2006, malenkost manj za 2007. Sklicevanja na to, da je sodišče ugodilo Fursu, ne sprejemam, saj me na nobeno obravnavo niso vabili, da bi povedal svojo zgodbo ali da bi to povedal moj odvetnik. Ponavljam: iz Stuttgarta se nisem odjavil od leta 1970, torej pol stoletja, in prav toliko časa se tukaj nisem prijavil,« je odločen.

Tudi pred dnevi, ko so mu znova poslali odločbo o tem, da je rezident RS, je v ugovoru oziroma pritožbi odločno zapisal, da to ne drži. »V vsakem odgovoru na odločbe, ki jih prejemam od Davčnega urada Ptuj, vedno trdim, da sem rezident ZRN od leta 1970, in to bom trdil do smrti. Če tako nujno rabite denar, vprašajte svoje tajkune, ali bi vam kaj odstopili. Zahtevam, da ptujski Durs spoštuje zakone, ki veljajo v Evropi.« Rožencvet trdi, da so na Ptuju pri prvem odločanju o rezidentnosti »kot priče zaslišali ljudi, ki so z menoj v sporu in ki ne morejo in tudi nočejo govoriti resnice«, tokrat pa naj bi med drugim pisali, da je njegov sin Robert igral namizni tenis z NTK Ptuj, kar naj bi potrjevalo življenje družine Rožencvet na Ptuju. Tudi to ne drži, pravi Rožencevt, »kajti sin je le dvakrat igral namizni tenis za klub iz Stuttgarta proti Ptuju, in to je vse«.
 

Fursovi dokazi

Ker je Rožencvet podpisal dovoljenje za razkritje davčne tajnosti, so nam na Fursu posredovali konkretne informacije v zvezi s »spornim davčnim primerom«, zraven pa tudi odločbo ustreznega sodišča iz leta 2011, ki potrjuje, da Davčni urad Ptuj ni storil nobene napake pri ugotavljanju rezidentnosti za Rožencveta. Na Fursu trdijo, da je bil že v letu 2012 za zavezanca Valterja Rožencveta izveden obširen dokazni postopek ugotavljanja rezidentskega statusa, o tem je bila izdana odločba. Na podlagi odločbe se zavezanec šteje za rezidenta Slovenije od 1. januarja 2012, kar je potrdilo ministrstvo za finance, sektor za upravni postopek na drugi stopnji s področja carinskih in davčnih zadev in po tožbi zavezanca tudi Upravno sodišče RS, zadnje je tožbo zavrnilo s sodbo 17. aprila 2014.


»Finančni urad Ptuj je zavezancu Valterju Rožencvetu, ki v Sloveniji od 30. 7. 2012 nima več stalnega prebivališča (od 11. 12. 2013 pa niti več začasnega), na podlagi njegove vloge za ugotovitev rezidentskega statusa izdal dne 17. 12. 2019 odločbo, s katero je odločil, da se zahtevek davčnega zavezanca z dne 24. 10. 2018 za pridobitev statusa nerezidenta Slovenije za namene zakona o dohodnini zavrne. Zavezanec se je na odločbo FU Ptuj osebno pritožil. Pritožbi zavezanca ni bilo mogoče ugoditi, zato je bila odstopljena v pristojno reševanje na ministrstvo za finance, sektor za upravni postopek na drugi stopnji. Postopek reševanja pritožbe je v teku,« sporoča Furs.

Po odločbi je središče življenjskih interesov Rožencveta Slovenija, kjer ima na voljo »stalni dom«, ki ga uporablja večino dni v letu. Na podlagi uradnih evidenc in vseh pridobljenih dokazov je bilo sklenjeno, da se zavezanec šteje za rezidenta Republike Slovenije. Pridobljeni dokazi kažejo na to, da imata zavezanec in njegova zakonska partnerica lokacijo stalnega doma v Sloveniji na naslovu Gomilšakova ulica 8 in je to kraj, kjer si v družinski hiši organizirata svoje osebno in ekonomsko življenje, meni Furs.