Tretji val se je začel, poglejte, kaj nam napovedujejo strokovnjaki

Strokovnjaki z Instituta Jožef Stefan (IJS) so pripravili nove projekcije širjenja okužb z novim koronavirusom v Sloveniji. Epidemija predvidoma stagnira, ocenjeno reprodukcijsko število je približno R = 1,0. Tedensko povprečje dnevno potrjenih oseb je 719.

Število dnevno pozitivnih oseb, starejših od 65 let, se je predvidoma ustalilo, zasedenost bolnišničnih kapacitet počasi upada.



Pri trenutnih pogojih na IJS ne morejo dati napovedi, kdaj bo število novookuženih padlo pod 300, da bi epidemiologi lahko spet sledili vsem stikom. »Negotovosti so prevelike,« pravijo, saj nas tudi že dohitevajo in verjetno že prehitevajo novi bolj kužni sevi, ki se v trenutnih pogojih hitro razmnožujejo.



 

Ocenjeni deleži okuženih in kužnih

Ocenjujejo, da se približno vsakih 9 dni prekuži 1 odstotek populacije.



V prvem valu se je okužil približno vsak stoti prebivalec (ocena: 12-krat toliko kot potrjenih primerov v prvem valu). Na vrhuncu prvega vala je bil delež kužnih približno 0,35 odstotka prebivalstva, kar pomeni približno vsak 300. prebivalec.

V drugem valu se je do zdaj okužila približno tretjina prebivalstva (ocena: 4-krat toliko kot potrjenih primerov v drugem valu). Trenutno je delež kužnih približno 2 odstotka prebivalstva oz. približno vsak 50. prebivalec.

Prognoza razvoja epidemije

Nakazuje se, da bi lahko novi sev postal dominanten v drugi polovici marca in takrat bi se lahko krivulje obrnile spet navzgor. Ocenjeni podvojitveni čas novega seva v trenutnih pogojih je približno devet dni.

Ocenjeni datumi sproščanja ukrepov po fazah

Trenutno smo v oranžni fazi. Za prehode med različnimi fazami morata biti izpolnjena dva pogoja: tedensko povprečje potrjenih primerov in število hospitaliziranih. Dokler epidemija ne bo začela vidno upadati, na IJS ne bodo podajali napovedi za prehode v barvaste faze, ker so negotovosti prevelike.

Cepljenje še nima vpliva na dinamiko epidemije

Dokler ne bo precepljenih vsaj 10 odstotkov populacije (200.000 ljudi), vpliv cepljenja na dinamiko epidemije (skoraj) ne bo opazen, saj npr. 10 odstotkov precepljenost pomeni le 10 odstotkov manjši R kot sicer (npr. R = 1,1 namesto R = 1,2).

Zato je kljub cepljenju zelo pomembno, da ostanemo pri izvajanju veljavnih priporočil dosledni (redno zračimo zaprte prostore, na javnih mestih uporabljamo zaščitno masko, vzdržujemo socialno distanco, umivamo/razkužujemo roke, uporabljamo aplikacijo #OstaniZdrav in o simptomih obveščamo svoje stike), saj le tako lahko najhitreje zmanjšamo število okuženih oseb na raven, ko bo lahko učinkovito začela delovati epidemiološka služba (manj kot 300 pozitivnih oseb na dan).



V trenutni fazi se cepi večinoma rizično populacijo, zato je pričakovati zmanjšano obremenitev bolnišničnih kapacitet in tudi manjše število smrti, a pod pogojem, pravijo na IJS, da bomo z ustreznim obnašanjem preprečili širitev virusa v preostali, neprecepljeni populaciji.

Trenuten obseg epidemije povzroča tudi znatno prekuževanje (ocena: okoli 20.000 novih okužb na teden), kar je primerljivo s hitrostjo cepljenja. Poleg tega se v tej fazi cepi rizično populacijo, medtem ko se okužbe širijo po celotni populaciji. A prekuževanje je vselej na račun zdravstvenih (in gospodarskih) posledic, saj okuženi zbolijo, cepljeni pa ne, poudarjajo na IJS.