Protestni shod: pacienti na ulicah (FOTO)
Potem ko je na območju Ljubljane v zadnjih nekaj tednih brez zdravnika ostalo na tisoče ljudi in se je pred Zdravstvenim domom Bežigrad v zadnjih dneh odvijala prava zdravstvena grozljivka, saj so ljudje v dolgih vrstah čakali na vpis k novima zdravnicama, se je včeraj odvila še stavka, kakršne v Sloveniji še ni bilo – prva stavka bolnikov v zgodovini obstoja naše države.
Na pobudo civilne iniciative Glas ljudstva so se v popoldanskih urah na trgih in pred zdravstvenimi domovi v devetih slovenskih mestih začeli v boju za svoje pravice zbirati protestniki in tako izrazili nezadovoljstvo s katastrofalnim stanjem našega javnega zdravstvenega sistema. Pri tem so zahtevali takojšen dostop vseh državljanov do osebnega zdravnika, odpravo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, prekinitev »dvoživkarstva« in možnost preskakovanja čakalnih vrst ter konec odtekanja denarja k zasebnikom.
Stavka za vse brez zdravnika
V Ljubljani se je okoli tisoč protestnikov zbralo na Trgu republike, kjer so jih nagovorili številni govorci. Mnogi zaskrbljeni in ogorčeni nad razpadom javnega zdravstvenega sistema so svoj protest izrazili s transparenti in z značkami s prekrižanima obližema na srčni strani, shodi pa so potekali še v Izoli, Kopru, Mariboru, Novem mestu, Slovenskih Konjicah, Kranju, Slovenj Gradcu in Novi Gorici, vendar je bila udeležba tam manjša.
Kot je v svojem govoru poudaril pobudnik shoda Jaša Jenull, je bila to »stavka za vseh 130.000 ljudi brez izbranega osebnega zdravnika, za vse tiste, ki nemočni čakajo mesece in leta na preglede, za tiste zaposlene v javnem sistemu, ki niso pozabili na paciente in jim ne gre zgolj za dobiček«.
Mediacija uspela
Že kmalu po začetku protestnih shodov pacientov je predsednik Slovenskega zdravniškega društva Radko Komadina, ki je vodil mediacijo med ministrstvom za zdravje in Sindikatom zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, sporočil, da je bila mediacija uspešna, kar pomeni, da za danes napovedane zdravniške stavke po vsej verjetnosti ne bo. Do zaključka redakcije še ni bilo znano, ali je Fides po podpisu sporazuma stavko tudi uradno preklical, kar bi moral storiti najkasneje do 21. ure. Prav tako do včeraj zvečer še ni bilo znano, kaj konkretno sta se strani dogovorili in v katerih točkah je vlada izpolnila stavkovne zahteve Fidesa.
Protestnike so podprli v vrstah zdravstvene nege, v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, v Slovenski filantropiji, Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije ter nekateri vidni posamezniki, od političnih strank pa predvsem v Levici in drugih koalicijskih strankah. Značko s simbolnima prekrižanima obližema si je nadela tudi predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar.
Shoda se je udeležil tudi premier Robert Golob in v svoji kratki izjavi za javnost podal sporočilo: »Da razumemo stiske ljudi, da smo prišli poslušat vse argumente različnih perspektiv in da bomo hkrati tudi delali in da bomo letošnje leto res izkoristili za delo.«
Kritični minister
Čeprav so organizatorji stavke ves čas poudarjali, da ni naperjena ne proti zdravnikom in ne proti aktualni vladi, oboji namreč za nastalo stanje po njihovem mnenju niso krivi, je bil do stavke pacientov precej kritičen minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, ki je pred nekaj dnevi dejal, da takšno pozivanje ljudi na ceste pomeni ekstremizem. Pozneje je svojo izjavo nekoliko omilil.
Še bolj kritični so bili do stavke v združenju Mladi zdravniki Slovenije, saj menijo, da je zbiranje ljudstva pred zdravstvenimi domovi žaljivo do zdravnikov, saj da tam delajo zdravstveni delavci, ki javnega zdravstvenega sistema še niso zapustili, ob tem pa opravljajo še delo vseh, ki so odšli. Opozorili so, da za delovanje zdravstva niso odgovorni zdravniki, ampak politiki. Prav tako so bili zelo kritični do nekaterih pobudnikov in zahtev iniciative Glas ljudstva, predvsem do nekdanjega ministra Dušana Kebra. Absurdno se jim namreč zdi, da so idejni vodje protestov nekdanji ključni funkcionarji v zdravstveni politiki, ki da so s svojimi zgrešenimi strategijami, pri katerih vztrajajo, pripeljali slovensko zdravstvo na točko, kjer je danes.
Potem ko je svojo udeležbo na shodu napovedal tudi Robert Golob, so mu Mladi zdravniki Slovenije svetovali, naj »namesto da pri svojih odločitvah upošteva predloge iniciative, ki ne loči niti med javnim in zasebnim zdravstvom, v reševanje težav vključi zdravstvene delavce, ki v javnozdravstvenem sistemu dejansko delajo«.
