Proučevala je Indijance
Leto 2020 je posvečeno 100-letnici rojstva slovenske antropologinje, ki je živela in delala v Južni Ameriki.
Odpri galerijo
Dr. Branislava Sušnik se je rodila 28. marca 1920 v Medvodah juristu dr. Jožetu Sušniku in materi Karolini v hiši ob sotočju Save in Sore. Leta 1937 se je vpisala na univerzo, diplomirala je iz prazgodovine in zgodovine na ljubljanski filozofski fakulteti. Hkrati je na Dunaju študirala etnozgodovino in uralo-baltiško jezikoslovje. Leta 1942 je končala študij z doktoratom iz etnozgodovine in uralo-altajskega jezikoslovja, nato je začela na vatikanskem biblijskem inštitutu v Rimu študij kultur in jezikov Male Azije. Diplomirala je iz proučevanja klinopisnih plošč iz Kapadokije, nastalih okoli 3000 let pred našim štetjem. V Rimu je imela stike s šolskimi sestrami, ki so ji čez 15 let odločilno pomagale. Po končanem študiju v Rimu se je vrnila v Slovenijo.
Na povabilo šolskih sester je odšla v misijon med Indijance rodu Toba. Leta 1951 je na povabilo ustanovitelja Etnografskega muzeja Andrésa Barbera odšla v Asunción v Paragvaj. Po njegovi smrti je leta 1952 prevzela vodenje muzeja in ga vodila vse do svoje smrti leta 1996.
Opravila je reorganizacijo muzeja in povečala muzejsko zbirko. V tem času je opravila veliko terenskega dela, klicali so jo tudi La Doctora, doktorica. Sušnikova je proučevala tudi avtohtona ljudstva v Peruju. Njen navdih, vodnik in vzornik je bil misijonar Friderik Baraga.
Njen oče Jože Sušnik je bil v začetku druge svetovne vojne umorjen. Za Branislavo Sušnik je bil to čas, o katerem ni rada govorila. Ko je hotela zbežati v Italijo, so jo ujeli in zaprli v zaporu v Ajdovščini. Nato je odšla na Koroško in pozneje kot begunka v Rim k šolskim sestram. Leta 1947 je odšla v Argentino v Buenos Aires.
Na povabilo šolskih sester je odšla v misijon med Indijance rodu Toba. Leta 1951 je na povabilo ustanovitelja Etnografskega muzeja Andrésa Barbera odšla v Asunción v Paragvaj. Po njegovi smrti je leta 1952 prevzela vodenje muzeja in ga vodila vse do svoje smrti leta 1996.
Opravila je reorganizacijo muzeja in povečala muzejsko zbirko. V tem času je opravila veliko terenskega dela, klicali so jo tudi La Doctora, doktorica. Sušnikova je proučevala tudi avtohtona ljudstva v Peruju. Njen navdih, vodnik in vzornik je bil misijonar Friderik Baraga.
Slovenski etnografski muzej (SEM) ob tem jubileju napoveduje osrednjo mednarodno razstavo La Doktora, slovenska raziskovalka v Paragvaju, ki jo načrtuje v novembru 2020. SEM in Etnografski muzej dr. Andrés Barbero iz Asunciona sta začela sodelovati že leta 1997, ko je paragvajski muzej slovenskemu podaril zbirko tridesetih predmetov staroselcev. Razstava nastaja v nemirnem obdobju koronavirusa, v katerem so mnogi strokovni in organizacijsko postopkovni mednarodni stiki oteženi: »Srčno upamo, da bomo pri tem kljub mnogo negotovosti uspešni.«