Prva razglednica je bila poslana za šalo (FOTO)

V medobčinski knjižnici v Žalcu so v sklopu Utripa domoznanstva pripravili zanimivo predavanje o zgodovini nastanka razglednic s poudarkom na domačih ustvarjalcih. O vsem tem je spregovoril predsednik Filatelističnega društva Žalec Veni Ferant, ki se že vrsto let ukvarja z zbiranjem različnega domoznanskega gradiva, med katerim imajo pomembno vlogo prav razglednice. Tokrat je z razstavo predstavil del svoje zbirke.

Ferant se z razglednicami ukvarja že vrsto let. V knjižnici je v ospredje postavil zanimive tiskarje, fotografe in založnike, ki so pripomogli k bogati beri zanimivih razglednic. Okoli 1. svetovne vojne je tudi iz Žalca potovalo v svet veliko razglednic predvsem po zaslugi številnih vojakov, ki so se tam urili pred odhodom na fronto, in tudi tistih, ki so kasneje v Žalcu okrevali. Večina takratnih žalskih trgovcev je kupcem ponujala tudi razglednice. Ferant je predstavil še nekdanjega največjega slovenskega proizvajalca razglednic – Fotolik Celje, v njihovi tiskarni je bil sam zaposlen skoraj desetletje.

Z razglednicami se ukvarja vrsto let.

Panoramska razglednica Žalca in okolice od juga proti severu, katere avtor je S. Frank iz Gradca.

Najstarejša iz 1897.

»Zaenkrat kaže, da je najstarejša razglednica Žalca nastala leta 1897 in da gre za izdelek Umetniške tvrdke Karol Schwiedernoch z Dunaja. To podjetje je med najbolj znanimi proizvajalci razglednic iz obdobja okoli 1900. Karol Schwiedernoch je bil sprva knjigotržec. Prve razglednice so se pojavile okoli leta 1891, z razmeroma obsežnim delom pa so pokrili celotno ozemlje takratne Avstro-Ogrske. Samo med letoma 1898 in 1902 je podjetje izdelalo več kot 5500 različnih motivov,« je povedal Ferant in predstavil še druge založnike ter fotografe, ustvarjalce razglednic.

Na prelomu stoletja so bili izdelovalci razglednic slovenskih krajev večinoma z Dunaja, iz Münchna, Leipziga in Dresdna. V naših krajih je bilo seveda veliko tiskarn, ki pa so se večinoma ukvarjale s tehniko knjigotiska. So pa bile tudi izjeme. Med njimi vsestranski umetnik Srečko Magolič (1860–1943), sicer Ljubljančan, ki je leta 1891 postal upravitelj Društvene tiskarne Dragotina Hribarja v Celju. Med še vedno ne dovolj raziskanimi je tudi fotograf Wolfgang Fodermayer (1874–1950), ki je živel v Žalcu, deloval pa je tudi v Dolenji vasi pri Preboldu, kjer je bil kasneje dejaven znani savinjski fotograf in mehanik Mirko Pečar (1902–1976), ki je ustvaril veliko fotografij Žalca in drugih krajev.

Najprej so bile za poštno komunikacijo namenjene administrativne kartice.

Kot ustvarjalci razglednic so delovali še Vekoslav Kramarič (1902–1984), Viktor Pilih (1882–1967) in seveda najbolj znan fotografski mojster na Celjskem Josip Pelikan (1885–1977). Med ustvarjalci razglednic Žalca so bili tudi Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, Foto Atelje Černe iz Celja, Franc Pavlin z Jesenic, Josef Kolarik iz Opatije, Hinko Sax iz Maribora, v Žalcu pa je vrsto let, do 1969., delovalo podjetje Reklamservis Žalec. Daleč največji ustvarjalec razglednic ne samo v Sloveniji, ampak tudi v nekdanji Jugoslaviji, je bil Fotolik Celje.

Eden od panojev z najstarejšimi razglednicami Žalca, ki jih je ustvarila Umetniška tvrdka Karol Schwiedernoch z Dunaja.

»V letu 1977 je Fotolik založil 6,5 milijona razglednic in imel zbirko več kot 3500 razglednic, večinoma krajev v Sloveniji in nekaj na Hrvaškem. Samo različnih razglednic Celja je bilo prek 70. Odlično smo sodelovali s tiskarno v Cinkarni Celje, ki je tiskala večino Fotolikovih barvnih razglednic. Največ smo izdelali leta 1980, ko smo dobili ekskluzivno založbo za Muzej 25. maj v Beogradu (Hiša cvetja),« še pove Ferant.

Vdan Žalcu

Veni Ferant je domačemu občinstvu do predstavil že več domoznanskih dogodkov. Leta 2014 je pripravil razstavo Žalec, ujet v trenutku preteklosti in sedanjosti. Prikazal je stare razglednice in dodal posnetke, ki jih je sam ustvaril tik pred razstavo, in tako prikazal razliko med obema pogledoma – z razglednice in zdaj. Leta 2015 je pripravil obsežno razstavo o 150-letni zgodovini žalske Pošte, leta 2016 pa v domačem Ekomuzeju še razstavo Pjebi, pejmo na pir o hmelju in pivu, za katero je pred tem v Washingtonu 2006. prejel prvo zlato medaljo za slovensko filatelijo na svetovnih razstavah ter to ponovil še v Londonu 2014.

Sledila je razstava Po sledeh zaprašenih žalskih pisem, kjer je predstavil poštno zgodovino, filatelijo ter znane žalske osebnosti na podlagi starih pisem in razglednic. Leta 2019 je pripravil razstavo ob 80-letnici žalskega kina, leta 2021 pa ob 130-letnici Savinjske proge. Istega leta je pripravil še razstavo Dobrega pol stoletja FD Žalec in predstavil knjigo, ki jo je pod istim naslovom napisal v obdobju pandemije 2020. ob jubileju Filatelističnega društva Žalec. Leta 2022 je sledila razstava Septembra Žalec praznuje, z letošnjo pa je zbirateljem in občudovalcem predstavil manj znane podatke.