Prva tisoč metrov globoka jama v Bohinju
Ekipa treh jamarjev iz Društva za raziskovanje jam Ljubljana (DZRJL) se je vrnila na površje iz jame Dlvn nad planino Poljana. Raziskovali so jo dva dni in med drugim dosegli točko, ki v jamarstvu velja za magično globino – 1000 metrov.
Kot je pojasnila trojica – Peter Mašič, Jure Bevc in Matevž Marinko –, je bila prva akcija v jamo že leta 2022. O odkritju zanimivega velikega vhoda jim je že leto prej povedal padalec, ki ga je iz zraka opazil med letenjem. Do danes so v društvu organizirali 15 raziskovalnih akcij.
Na svetu je 117 jam globljih od 1000 m. Na območju Slovenije je takšnih kar 13. Dlvn je raziskana do 1011 m.
»Konec leta 2022 je bila jama globoka 440 metrov, konec leta 2023 740 metrov, danes pa je globoka 1011 metrov in dolga 2550 metrov. Čaka nas še nekaj neraziskanih rovov,« so povedali. Jama je že uradno registrirana pod imenom Dlvn, kar v bohinjskem narečju pomeni iti dol v dolino, kar je tudi cilj društva. »Upamo, da bomo nekoč prišli skozi jamo vse do doline in jo povezali z drugimi jamami na tem območju.«
Kot so sporočili, je bilo raziskovanje pravi užitek. V zgornjem delu si sledijo brezna, nekatera globoka več kot sto metrov, z vmesnimi kratkimi ožjimi rovi. Na globini 650 metrov pa so naleteli na prve vodoravne široke rove, po katerih so se sprehajali naprej po jami. Vmes je še nekaj manjših brezen, in sicer vse do dna.
Ogromni prostori na dnu
Po besedah raziskovalcev so zanimivi zlasti ogromni prostori na dnu jame in veliko vodoravnih rovov: »Tako velikih prostorov v visokogorskih jamah še nismo videli, nekatere težko v celoti razsvetlimo z najmočnejšimi lučmi. V jami je prisoten tudi močan prepih, kar nakazuje, da je povezana s še katero jamo, ki ima nižji vhod.«
Najgloblja je v Gruziji
V Sloveniji je registriranih 15.479 jam, globina tisoč metrov pa v jamarstvu velja za magično. Takih jam je na vsem svetu trenutno le 117, od tega jih je v Sloveniji 13. Dlvn je prva tisoč metrov globoka jama v občini Bohinj in druga, ki ni na Kaninu, kar je poseben dosežek, so pojasnili v društvu. Kar 11 jih je namreč na območju Kanina, ki velja za najbolj raziskano visokogorsko kraško območje. Sicer pa je v svetovnem merilu najgloblja jama Verjovkina v Gruziji, globoka kar 2209 metrov.
Na dnu je močan vodni tok, ki se na koncu izliva v veliko podzemno jezero, rov, po katerem priteče voda, pa še čaka na raziskave. Kam se izliva vsa voda, ostaja vprašanje, pravijo v društvu. »Najverjetneje gre do izvira Bohinjske Bistrice, morda pa tudi neposredno v Bohinjsko jezero ali pa celo na drugo stran grebena v Baško grapo. Trenutni podatki barvanja vode na območju Vogla štiri kilometre bolj zahodno kažejo, da se izliva pri izviru Bohinjske Bistrice.«
Za Društvo za raziskovanje jam Ljubljana je Dlvn peta tisoč metrov globoka jama, ki so jo raziskali. Odkritje jim pomeni veliko, saj je bilo vanj vloženega veliko truda. »Vsako večje odkritje še dodatno motivira, da se vračamo v mrzle jame. Velika zahvala gre agrarni skupnosti Savica, ki nam omogoča uporabo stanu na planini, ta močno olajša naporne raziskovalne akcije,« so povedali.
Območja visokogorskega krasa so z vidika jamarskega raziskovanja najmanj raziskana v primerjavi z bolj nižinskim krasom, saj je dostop na goro težji, brezna so globlja, težavnost raziskovanja pa z globino narašča.
Društvo za raziskovanje jam Ljubljana zadnja leta večinoma raziskuje na Kaninu, kjer jamarji iz vse Slovenije raziskujejo najgloblje jame, in na planini Poljana, kjer DZRJL intenzivno raziskuje od leta 2019. Doslej je raziskanih že 110 jam, od katerih jih je sedem globljih od 300 metrov, štiri pa imajo več kot 500 metrov. Najdaljša, ki je sistem treh povezanih jam Grvn-Rajža-4P, pa je dolga več kot 10 kilometrov.
Tako velikih prostorov v visokogorskih jamah še nismo videli.
