Prva trgatev pod Ljubljanskim gradom

V vinogradu na pobočju Ljubljanskega gradu, kjer so 23. aprila 2016 zasadili 1050 trsov belpina in rdečegrajca, da bi Ljubljana utrdila svoj 30 let star naziv mesto trte in vina ter zaokrožila vinsko zgodbo ob dogodkih, povezanih s potomko stare trte z Lenta na grajskem dvorišču, so včeraj dopoldne imeli prvo pravo trgatev.

V stilu pesnika Toneta Pavčka in njegovega znamenitega reka, da je vinska trta najlepša roža, so predstavniki MOL, zavoda Ljubljanski grad in pokrovitelji posameznih trsov obrali dozorelo grozdje rdečegrajca. Še pred tem so se okrepčali z malico in medenim žganjem. Delo je bilo izjemno »naporno«, saj je bilo treba grozdje skrbno obrati in nato z vsakega grozda odstraniti še vse morebitne nagnite jagode. Tega je letos približno 200 kilogramov, podobna količina pa se obeta tudi pri belem grozdju, imenovanem belpin. Tega bodo obrali nekoliko pozneje, da bi v teh lepih dnevih pridobil še kakšno dodatno stopinjo sladkorja. Tako se konec septembra obeta še druga trgatev v grajskem vinogradu oziroma tretja, če štejemo še prvo. Rdečegrajc je namreč tako dobro obrodil, da so morali 26. avgusta izvesti redčenje grozdov. Zato so po koncu prave trgatve lahko vsi navzoči že okušali nefiltriran in neočiščen rose, ki se ga je iz poleti pobranega grozdja nabralo za 30 litrov.


Poseg je bil nujen, ker so trte v vinogradu še mlade in je treba, kot je dejal njihov strokovni skrbnik s Kmetijskega inštituta Slovenije dr. Franc Čuš, iskati pravo razmerje med rastjo in rodnostjo. Za zdaj trsov še ne gre preobremenjevati, tako da je zdaj v povprečju na vsakem le pol kilograma grozdja. Pozneje pa ga bo na njem lahko tudi kilogram ali poldrugi kilogram.

Potencial za vrhunski vini

V pogovoru s Čušem smo izvedeli še, da bodo pobrano grozdje predelali kar na kmetijskem inštitutu, da letino tako belega kot črnega ocenjuje kot dobro (za tri do štiri na lestvici od ena do pet) in da so vrednosti kislin in sladkorjev dobre (v rdečegrajcu je vrednost sladkorja dosegla stopnjo 82 Oe, kar je dobrih 11 volumenskih odstotkov alkohola ob popolnem povretju sladkorja, v belpinu pa je trenutno pri 78 Oe, a že v naslednjih dveh tednih naj bi stopnja narasla na 82 do 84). Letos bodo tako iz pobranega grozdja pridelali do 400 buteljk kakovostnega vina bele in rdeče sorte, ko bo vinograd v polni rodnosti, pa jih bo od 1000 do 1200, ki bi jih namenili predvsem mestnemu protokolu in grajski vinoteki. Tako rdečegrajc (križanec med šentlovrenko in modro frankinjo) kot belpin (križanec med belino in belim pinotom) imata potencial, pravi Čuš, da v primernih podnebnih razmerah in strokovni negi postaneta celo vrhunski vini že leta 2021. Iz obeh zgodnjih sort da bi lahko naredili tudi kakšno serijo dobrega roseja ali rane penine.


V grajskem vinogradu, ki postaja vse večja turistična atrakcija, strokovnjake čaka še veliko dela. Krajna dela sta namreč v jutranji oziroma popoldanski senci visokih in gosto posejanih dreves, tako da tam dozorevanje ni najboljše. Ali jih bodo nekoliko razredčili, pa je vprašanje, saj je grajski hrib pod spomeniško zaščito. Prav tako ga kljub zaščitnim mrežam pogosto napadajo ptiči, zlasti kosi, ki jim sladki plodovi zelo dišijo in se sploh ne dajo odgnati.

Polovica že oddanih

Sicer pa smo lahko na slovesnosti slišali, da vinograd ni enoletni, temveč trajnostni projekt za več generacij, in ne le eno. Da bi ob visokih finančnih vložkih čim bolj uspeval, so k sodelovanju povabili tudi pokrovitelje – vsak podpisnik, ki podpiše prijavo in plača 60 evrov letnega prispevka, namreč lahko postane pokrovitelj enega trsa. Trenutno je prodana polovica vseh.
Sicer pa nas na Gradu čaka še ena trgatev – 10. oktobra bodo obirali ljubljansko potomko znamenite mariborske žametovke, ki tam raste že od leta 1990. Čuš pravi, da vino iz nje ne bo tako sladko, saj glede na trenutno stanje stopnja sladkorja ne bo bistveno presegla 70 Oe.