Prvi in edini še živeči žičničar s Krvavca praznuje
Legendarni Peter Slatnar je dopolnil 80 let. Njegov priimek nosijo tudi skakalne smuči.
Odpri galerijo
Slavljenec Peter Slatnar FOTO JANEZ KUHAR
Minulo nedeljo je praznoval svoj 80. rojstni dan Peter Slatnar, obrtnik, učitelj smučanja, gorski reševalec in lovec, ki je bil uspešen na številnih lovskih tekmovanjih.
Ob jubileju so mu delavci, zaposleni v njihovem podjetju, pred hišo postavili mlaj. Peter se je rodil 23. februarja 1940 na Ambrožu pod Krvavcem, po domače Pr' Mežnarju, na Ambružarjevi kmetiji (1084 mnv.), kot najstarejši od šestih otrok. V osnovno šolo je hodil v Cerklje. Pozimi, ko je bilo veliko snega, se je v dolino spustil s smučmi skozi Stiško vas. Kot otrok je rad tekmoval. Udeležil se je šolskih tekmovanj, na katerih je vedno zmagal! Za pot iz šole v Cerkljah do doma na Ambrožu je potreboval dve do tri ure, hkrati pa je nosil tudi pošto za Krvavec.
Spomni se, ko je leta 1952 padlo na Ambrožu štiri metre snega. Njihova družina je oskrbovala s hrano in pijačo Dom na Krvavcu od leta 1925 pa vse do 1978. Že z osmimi leti je kosil travo na Ambrožu ter spravljal seno na gospodarsko poslopje.
Njegova življenjska pot je mozaik lepih in manj lepih trenutkov. Bil je prvi in je danes še edini živeči žičničar s Krvavca. Žičnica je začela obratovati 2. avgusta 1958. Peter Slatnar je obrtnik že 50 let, član izvršnega odbora Društva obrtnikov pa od 1972. Obrt so za očetom Petrom sprejeli njegovi otroci in vnukinje. Sin Peter izdeluje okovje za skakalne smuči Slatnar. Peter je član Območnega združenja Veteranov vojne za Slovenijo. Med osamosvojitveno vojno 1991. je imel v svojem objektu tajno skladišče orožja in streliva. Z ženo Marijo sta poročena 56 let, v zakonu so se jima rodili trije otroci. Imata tri vnuke in tri vnukinje. Žena Marija je bila zaradi Petrovih hobijev velikokrat sama doma in skrbela, da delo v delavnici ni trpelo, kajti pri hiši je držala tri vogale, kot pravi Peter.
Slavljenca so obiskali in mu voščili lovski prijatelji, sosedje, člani Društva upokojencev Cerklje in številni prijatelji. Voščit so mu prišli smučarski učitelji. Izpita za gorskega reševalca in učitelja smučanja je Peter naredil leta 1958. Bil je med ustanovitelji Lovske družine Cerklje ter 40 let pomočnik lovstva v državnem lovišču Kozorog Kamnik, Fazanerija Cerklje. V lovske vrste je vstopil 1957., lovca pa sta bila njegov oče Anton in stari oče Nace. Največja trofeja je medved iz leta 1973, ki ga je Peter uplenil v kočevskih gozdovih.
Od leta 1968 se udeležuje lovskih tekmovanj v streljanju na glinaste golobe, tarčo srnjaka – v teh dveh kategorijah je bil večkrat državni prvak – in bežečega merjasca. Medalj s tekmovanj ima v vitrini za 12 kilogramov, pokalov pa več kot sto! Kolajn ne šteje več, za ugotavljanje evidence pa uporablja kar tehtnico. V Lovsko-kinološkem društvu Gorenjske je član kinologije. Prvega psa je dobil v last leta 1946, ki mu ga je podaril lovec Janez iz Strmola.
Največji hobi mu je še vedno lov s psom Astom. Med letoma 1954 in 1958 je celo Peter tekmoval v alpskih disciplinah, med 1968. in 2005. pa je v času zimskih počitnic vodil smučarske tečaje za šoloobvezne otroke in odrasle. Kot pravi, mu zdravje kar dobro služi, edino za branje uporablja očala. Rad prebira časopise, med njimi Gorenjski glas in Slovenske novice, ter rešuje križanke.
Peter Slatnar je prvič pognal kolesje žičnice pred skoraj 60 leti. FOTO: Osebni arhiv Petra Slatnarja
Ob jubileju so mu delavci, zaposleni v njihovem podjetju, pred hišo postavili mlaj. Peter se je rodil 23. februarja 1940 na Ambrožu pod Krvavcem, po domače Pr' Mežnarju, na Ambružarjevi kmetiji (1084 mnv.), kot najstarejši od šestih otrok. V osnovno šolo je hodil v Cerklje. Pozimi, ko je bilo veliko snega, se je v dolino spustil s smučmi skozi Stiško vas. Kot otrok je rad tekmoval. Udeležil se je šolskih tekmovanj, na katerih je vedno zmagal! Za pot iz šole v Cerkljah do doma na Ambrožu je potreboval dve do tri ure, hkrati pa je nosil tudi pošto za Krvavec.
Še vedno se rad odpravi na lov. FOTO: Osebni arhiv Petra Slatnarja
Spomni se, ko je leta 1952 padlo na Ambrožu štiri metre snega. Njihova družina je oskrbovala s hrano in pijačo Dom na Krvavcu od leta 1925 pa vse do 1978. Že z osmimi leti je kosil travo na Ambrožu ter spravljal seno na gospodarsko poslopje.
Tajno skladišče orožja
Njegova življenjska pot je mozaik lepih in manj lepih trenutkov. Bil je prvi in je danes še edini živeči žičničar s Krvavca. Žičnica je začela obratovati 2. avgusta 1958. Peter Slatnar je obrtnik že 50 let, član izvršnega odbora Društva obrtnikov pa od 1972. Obrt so za očetom Petrom sprejeli njegovi otroci in vnukinje. Sin Peter izdeluje okovje za skakalne smuči Slatnar. Peter je član Območnega združenja Veteranov vojne za Slovenijo. Med osamosvojitveno vojno 1991. je imel v svojem objektu tajno skladišče orožja in streliva. Z ženo Marijo sta poročena 56 let, v zakonu so se jima rodili trije otroci. Imata tri vnuke in tri vnukinje. Žena Marija je bila zaradi Petrovih hobijev velikokrat sama doma in skrbela, da delo v delavnici ni trpelo, kajti pri hiši je držala tri vogale, kot pravi Peter.
2. avgusta 1958 je začela obratovati žičnica na Krvavcu.
Slavljenca so obiskali in mu voščili lovski prijatelji, sosedje, člani Društva upokojencev Cerklje in številni prijatelji. Voščit so mu prišli smučarski učitelji. Izpita za gorskega reševalca in učitelja smučanja je Peter naredil leta 1958. Bil je med ustanovitelji Lovske družine Cerklje ter 40 let pomočnik lovstva v državnem lovišču Kozorog Kamnik, Fazanerija Cerklje. V lovske vrste je vstopil 1957., lovca pa sta bila njegov oče Anton in stari oče Nace. Največja trofeja je medved iz leta 1973, ki ga je Peter uplenil v kočevskih gozdovih.
Od leta 1968 se udeležuje lovskih tekmovanj v streljanju na glinaste golobe, tarčo srnjaka – v teh dveh kategorijah je bil večkrat državni prvak – in bežečega merjasca. Medalj s tekmovanj ima v vitrini za 12 kilogramov, pokalov pa več kot sto! Kolajn ne šteje več, za ugotavljanje evidence pa uporablja kar tehtnico. V Lovsko-kinološkem društvu Gorenjske je član kinologije. Prvega psa je dobil v last leta 1946, ki mu ga je podaril lovec Janez iz Strmola.
Medalj z lovskih tekmovanj ima v vitrini za 12 kilogramov, pokalov pa več kot sto!
Največji hobi mu je še vedno lov s psom Astom. Med letoma 1954 in 1958 je celo Peter tekmoval v alpskih disciplinah, med 1968. in 2005. pa je v času zimskih počitnic vodil smučarske tečaje za šoloobvezne otroke in odrasle. Kot pravi, mu zdravje kar dobro služi, edino za branje uporablja očala. Rad prebira časopise, med njimi Gorenjski glas in Slovenske novice, ter rešuje križanke.
