Prvi planinci bodo na Okrešlju spali čez dve leti

Pred tremi leti, 20. oktobra 2017, je do tal pogorel Kocbekov dom na Korošici v Kamniško-Savinjskih Alpah. Za njim je ostalo pogorišče z nekaj kamnitimi stenami in zvito fasadno pločevino. In to kmalu za tem, ko je Planinsko društvo Celje Matica, ki upravlja dom, ravno zaključilo tretjo prenovo, ki so jo izvajali dolgih 12 let. Izvedli so statično sanacijo kamnitih sten, vodotesnosti fasadnih sten, zamenjali notranjo opremo, prepleskali celoten dom in teden pred nesrečnim petkom končali montažo novih stranišč in manjše sončne elektrarne in vanj vložili več kot 200 tisočakov.

Namesto vode zavrela petrolej

Ob izbruhu požara so bili v domu, ki leži na nadmorski višini 1808 metrov, Poljakinja s stalnim bivališčem v Zadru na Hrvaškem in njena mladoletna sinova.


Ženska je v sobi našla plastenko s prozorno tekočino in jo, prepričana, da je v njej voda, prelila v lonec ter začela greti na plinskem štedilniku, da bi pripravila čaj. Takrat se je tekočina vžgala, saj je bil v plastenki petrolej. Poljakinja je dobila opekline obraza, vratu, prsnega koša in rok, eden od sinov se je lažje poškodoval, drugi jo je odnesel brez poškodb.

Zahteva za preiskavo na sodišču že dve leti

Policisti so po opravljeni preiskavi o ugotovitvah obvestili celjsko tožilstvo, zadeva pa je še vedno v sodni preiskavi. Kot nam je pojasnila vodja celjskih tožilcev Simona Kuzman Razgoršek, »smo pri okrožnem sodišču v Celju 20. decembra 2018 vložili zahtevo za sodno preiskavo in je zadeva še na sodišču«. V dveh letih se zadeva še ni premaknila z mrtve točke.
Ker je Kocbekov dom oziroma visokogorska postojanka na križišču poti s Koroške, Štajerske in Kranjske zelo pomemben za planince na tej poti, so se v PD Celje Matica odločili, da postavijo novega. A za to je potreben precejšen kupček denarja, zapletlo pa se je tudi z zemljiščem, na katerem je stal dom, saj je bil v lasti Rimskokatoliške cerkve.


»Po požaru smo imeli težave z zemljiščem, saj je škofija Ljubljana po zakonu o denacionalizaciji nasprotovala zemljiškoknjižnemu vpisu na UE Mozirje. Zemljišče smo v mediacijskem postopku s škofijo za plačilo pridobili, opravljeni so bili terenske izmere in nov vpis v zemljiško knjigo, kar je osnovni pogoj za vlogo zahtevka za pridobitev gradbenega dovoljenja novega planinskega doma. Vmes, dokler ni bilo urejeno razmerje z zemljiščem, nismo izvajali del začasnega bivališča,« nam je pred časom pojasnil načelnik gospodarskega odseka v celjskem PD Andrej Vodeb.


Po naših informacijah so Cerkvi plačali enajst tisočakov. Takoj po katastrofalnem požaru so počistili pogorišče in odstranili fasadno pločevino ter jo delno uporabili za streho novega zavetišča. Odpad, ki ga je bilo veliko, so odpeljali v dolino na smetišče. »V veliko pomoč pri čiščenju nam je bila lokalna pašna skupnost, helikopterske prevoze je izvedla Slovenska vojska, ki je decembra 2018 prepeljala na planino tudi zabojnike, les in drug potrebni material,« je še lani pojasnjeval Vodeb. Takrat so bili ustvarjeni pogoji za gradnjo, zemljišče je bilo uradno v lasti društva, pripravljali so vlogo za gradbeno dovoljenje, čakali pa še soglasje Arsa in okoljevarstveno dovoljenje.

Zagorelo še na Okrešlju

»Vloge še nismo oddali, saj nam je vmes pogorel tudi dom na Okrešlju,« pojasnjuje predsednik PD Celje Matica Brane Povše. Gradnja novega Kocbekovega doma na Korošici, kjer so medtem postavili tri bivalne zabojnike, v katerih je urejenih 16 ležišč, v enem zabojniku pa je tudi manjša kuhinja, je tako zastala. Kot nam je pojasnil Povše, »se trenutno ukvarjamo predvsem s Frischaufovim domom na Okrešlju, ki ga je v poletnih mesecih obiskalo več kot 25.000 ljudi, saj niti logistično niti finančno ne zmoremo tako velikega vložka«. Dom na Okrešlju je zaradi napak v električni napeljavi zgorel v začetku novembra 2019, tako rekoč dve leti po požaru Kocbekovega doma, in ker, kot pravi Povše, prinaša več denarja, »za planince pa je v zabojnikih za silo poskrbljeno, bomo s tem zaslužkom lahko lažje obnovili tudi Kocbekov dom«.


Septembra so za dom na Okrešlju položili prvo temeljno ploščo, tik pred prvim snegom pa še drugo. Povše dodaja, da pričakujejo, da bo objekt naslednje leto pod streho, prvi planinci pa, če bo vse po sreči, bodo lahko tam prenočili v letu 2022.