Prvi slovenski kuharski zvezdnik Ivan ima prostor v muzeju (FOTO)
Posavski muzej Brežice, ki domuje v markantnem brežiškem gradu, najmogočnejši stavbi v Brežicah, je pred dnevi praznoval 75 let. Prvič je kot prva regijska ustanova na jugovzhodu Slovenije svoja vrata odprl 26. junija 1949. Danes muzej, ki predstavlja dediščino Posavja od najstarejših dni do danes, polno živi in je še kako vpet v lokalno okolje.
Muzejski donatorji so ožilje muzeja, muzejski sodelavci pa njegovo srce.
»Ves čas smo aktivni, saj želimo, da se iz preteklosti učimo za boljšo prihodnost. Na leto pripravimo 23 različnih razstav, nekaj je tudi večjih, ali pa z manjšo vitrino opozorimo na pomembno zgodbo, obletnico pri nas ali v svetu. Vsako leto imamo okoli 250 dogodkov, muzej pa letno obišče približno 35 tisoč obiskovalcev. Dve leti upravljamo tudi vodovodni stolp,« pravi direktorica Posavskega muzeja Brežice Alenka Černelič Krošelj.
Letošnje jubilejno leto in 75. rojstni dan posvečajo vsem donatorjem, ki so pomembni soustvarjalci muzeja, še posebno pa so vključeni v zadnje razstave in v njih tudi soudeleženi, kajti v njih imajo pomembno mesto donirani predmeti, predvsem pa pripovedi donatorjev.
V muzeju hranijo približno 28 tisoč predmetov.
»Muzejski donatorji so ožilje muzeja, muzejski sodelavci pa srce muzeja. Skupaj je muzej trajnostno delujoč organizem, ki svojo energijo in moč izkazuje tudi skozi vključevanje v uresničevanje ciljev Agende 2030, usmerjenih v pet področij: ljudje, Zemlja, blaginja, mir in partnerstvo. Poslanstvo muzejev ni samo zbiranje, varovanje, raziskovanje in predstavljanje, ampak je znanje, ustvarjanje, komunikacija, inovativnost, kreativnost, delo s skupnostmi in sooblikovanje trajnostnega razvoja,« je še dodala Černelič Krošljeva.
Ivačič – prva kuharska zvezda
Za rojstni dan so tako dopolnili stalne razstave z različnimi zgodbami, ki obiskovalca navdihujejo in spodbujajo k razmisleku in akciji. Osrednji del je namenjen slikarki in pedagoginji Alenki Gerlovič (1919–2010), ki je muzeju podarila večji del svojega fonda, in Ivanu Ivačiču (1921–1984), prvi kuharski TV-zvezdi in najbolj slavnemu slovenskemu kuharskemu mojstru, ki ga spoznamo skozi predmete, ki jih je podaril sin Peter Ivačič.
»Z razstavo Alenke Gerlovič, ki je umeščena v predstavitev Posavja med drugo svetovno vojno, predstavljamo enega od glasov medvojne partizanske umetnosti. Preplet dokumentarnega gradiva, citatov in grafik ilustrira njeno povezanost z Brežicami, prispevek k slovenski kulturi ter odnos do sveta. Kuharski mojster in prva TV-kuharska zvezda v tedanji Jugoslaviji Ivan Ivačič, ki je srca Slovencev osvojil s svojo kuharsko oddajo na RTV Ljubljana med letoma 1960 in 1975 ter izredno uspešno kuharico s preprostim naslovom Kuharska knjiga, je del postavitve Po Posavju z žlico in čašo že od leta 2021. Takrat smo praznovali mojstrov 100. rojstni dan, letos ob 40. obletnici njegove smrti smo razstavo dopolnili z mojstrovimi osebnimi predmeti, ki nam jih je prijazno podaril in zaupal mojstrov sin Peter Ivačič,« je povedala sogovornica in dodala, da so iz zapuščine družine Pisanski iz Podbočja s predmeti, ki jim jih je podaril Tomaž Pisanski, dopolnili dve razstavi. Razstavo Po Posavju z žlico in čašo s posrebrenim jedilnim priborom z začetka 20. stoletja in razstavo novejše zgodovine Pod devetimi zastavami – Posavje 1900–1990 z diplomo pevskemu zboru Sokolskega društva sv. Križ pri Kostanjevici iz leta 1935.
Dnevnik iz 2. svetovne vojne
Druga donacija na stalni razstavi novejše zgodovine je z območja Sevnice, gre za dnevnik iz prvih dni 2. svetovne vojne, ki ga je pisala takrat 19-letna Lidija Jančič, pozneje poročena Motore. Njen dnevnik je muzeju podaril njen sin Ljubomir Motore.
Donatorji so za oblikovanje zbirk v muzeju izredno pomembni. »Vedno ne moremo vzeti vsega, saj nismo skladišče ali odlagališče, ampak se skupaj z družinami in posamezniki, ki želijo kaj podariti muzeju, odločamo, kaj bi bilo tisto, kar naj se ohranja za naprej. Nekatere predmete lahko takoj postavimo na razstave, kakšni morajo počakati, saj jih je treba konzervatorsko in restavratorsko urediti, to pa so lahko dolgotrajni procesi. Veseli smo takšne podpore javnosti, saj je že sam muzej nastajal na tak način. Leta 1939, ko je bil v Krškem odprt prvi muzej za Posavje, je prvo donacijo prispeval Fran Bonač, industrijalec, ki je prišel v Krško na Videm in je na dražbi kupil celotno portretno zbirko družine Moškon s Pišec in to podaril muzeju,« je razlagala direktorica muzeja, ko je skupino novinarjev po prostranih hodnikih gradu peljala do srca muzeja – mogočne Viteške dvorane, spomenika baročne umetnosti, ki danes gosti številne kulturne in družabne prireditve ter svečanosti, pridih mogočnosti ji dajejo freske in šest ovalnih slik Frančiška Karla Remba.
Tudi predprostoru viteške dvorane dajo pečat donatorski predmeti. Omara – vitrina s steklenimi kozarci in steklenicami predstavlja vpogled v sorodne vitrine donatorjev (Robert Šupe, Marijan Krošelj, Smiljana Didek in družina Dobravc), ki so uporabljali kristal in steklo ob posebnih priložnostih ter jih skrbno hranili in jih uporabljali kot del okrasja dnevnih sob in kuhinj. Tudi drugi donatorji – sooblikovalci utripa muzeja – s svojimi predmeti in zgodbami nepogrešljivo sooblikujejo prostor.
Muzeju je od leta 2022 zaupan tudi prenovljeni Vodovodni stolp s Centrom za obiskovalce, pot do muzeja – gradu po starem mestnem jedru do stolpa pa je pot po tisočletjih posavskih ravnic, gričev in rek, ki se danes nadaljuje skozi sodelovanje z občinami soustanoviteljicami ter različnimi skupnostmi v Posavju (Črneča vas, Banova domačija, Brivsko-frizerski salon Kreutz v Sevnici in drugimi). V muzeju hranijo približno 28 tisoč predmetov, slabo tretjino so prispevali donatorji.
