Prvi vročinski val: na to morate paziti

Vročina že nekaj časa pesti sever Evrope, ob koncu julija je zajela še dele južne, zahodne in srednje Evrope, po dokaj spremenljivem vremenu v letošnjem poletju pa je prvi vročinski val dosegel tudi naše kraje. Najvišja izmerjena temperatura zraka zadnjih dni julija v Sloveniji še ni presegla 33 °C, se pa je kar nekajkrat povzpela nad 30 °C. Lahko bi rekli, da so bile temperature času primerne. V zadnjem julijskem vikendu se je k nam razširilo območje visokega zračnega tlaka, ki je stabiliziralo ozračje. Naši kraji so na obrobju azorskega anticiklona, ki nam poleti običajno prinese vročino. Temperature so se začele stopnjevati in v prehodu v prve dni avgusta so v večjem delu Slovenije dosegle od 30 do 34 °C. Za zdaj ne kaže, da bi se vročina bistveno stopnjevala. Tudi v tem vročem obdobju lahko, predvsem v gorskem svetu, pozno popoldne ali zvečer nastane kakšna vročinska nevihta.

Lanski avgustovski vročinski val

Pri vremenu spomin hitro zbledi, vendar podobno stopnjevanje vročine in višek vročine v začetku avgusta je zadnja leta razmeroma pogosto. Tako je bilo recimo lani, pa v poletjih 2011 –2013 in tudi v rekordno vročem poletju 2003. Lani je bil vročinski val, ki je trajal od 31. julija do 5. avgusta, najizrazitejši. Na nekaterih merilnih postajah z daljšim obdobjem meritev smo izmerili rekordno visoko temperaturo zraka. V Podnanosu je bilo 3. avgusta popoldne 40,6 °C, kar je najvišja uradno izmerjena temperatura na Primorskem. V Dobličah pri Črnomlju je bilo dan pozneje 40 °C, kar spada med najvišje doslej izmerjene vrednosti v Sloveniji in je le malo manj od rekorda 40,8 °C na letališču Cerklje ob Krki 8. avgusta 2013. Nenavadno vroče, verjetno najbolj v zadnjih sto letih, je bilo na višjeležečih območjih južnega dela Slovenije.
Vročina očitno letos ob prvem vročinskem valu ne bo tako ekstremna, čeprav bo toplotna obremenitev velika. Tudi jutra ne bodo več sveža, minimalna temperatura bo okoli 20 °C. Lani je z izjemno toplimi nočmi izstopala zlasti Primorska v noči na 6. avgust, v Podnanosu se ni ohladilo pod 29 °C, kar je nov slovenski rekord. Rekordno ali skoraj rekordno topla je bila ta noč tudi ponekod v notranjosti države.

Proč z ambrozijo

Pelinolistna ambrozija je najbolj razširjena vrsta ambrozije po vsem svetu in v Evropi. V ugodnih letih, kot je letos, zacveti že avgusta in traja vse do oktobra. Je vetrocvetka; ustvari novo populacijo, ker je samooplodna, ena rastlina lahko razvije več kot 2500 semen na leto. Spada med invazivne rastline. Glavna invazija širjenja pelinolistne ambrozije kot invazivne rastline po Evropi se je začela pred približno 20–25 leti. V začetku so se semena širila s semeni krmnih rastlin, pozneje tudi z mešanico semen, ptičjo hrano, v zadnjem času pogosto z avtomobilskimi pnevmatikami, gradbeno in kmetijsko mehanizacijo. Ambrozija se hitro širi, saj vsako leto proizvede na milijone semen, ki so izjemno vzdržljiva. Preživi celo na najbolj izpostavljenih rastiščih, ob cestah, železniških progah in poteh. Na podlagi Odredbe o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia je obvezno odstranjevanje škodljivih rastlin s koreninami vred, da se ne obrašča več. Da preprečimo širjenje z nekmetijskih na kmetijske površine, moramo ukrepati, preden rastline preidejo v fazo cvetenja.


Cvetni prah pelinolistne ambrozije povzroča različne alergijske bolezni, najpogosteje sezonski alergijski rinitis, lahko pa tudi alergijsko astmo, vnetje očesne veznice in drugo. Pri alergijah, katerih vzrok je cvetni prah ambrozije, se simptomi pojavljajo avgusta in septembra, po zaključku sezone pojavljanja cvetnega prahu drugih vrst alergogenih rastlin. Poleg tega imajo ljudje, ki imajo težave z alergijami na cvetenje trav, še vedno lahko težave, saj je v nižinah obremenitev s cvetnim prahom trav še vedno dovolj visoka za pojav simptomov. Ambrozija letos začenja cveteti v predelih z večjo pogostostjo rastline, kot sta severovzhodna Slovenija in del Brežiške kotline. Tam je obremenitev s cvetnim prahom že dovolj visoka, da lahko vpliva na zdravje. Poteka sezona pojavljanja cvetnega prahu pelina. Sprotno biovremensko napoved z napovedjo cvetnega prahu lahko spremljate na spletni strani Agencije RS za okolje.

Zmerno na soncu

Poletje je čas zunanjih aktivnosti, pri tem pa je potrebna velika previdnost. UV-indeks je mednarodno sprejeta in enotna mera za moč ultravijoličnega sončnega sevanja; povezuje energijski tok UV-sončnega sevanja z občutljivostjo kože. Pri določanju UV-indeksa so upoštevali povprečno občutljivost bele kože. Pri UV-sončnem sevanju je neposrednega sevanja približno toliko kot razpršenega. UV-indeks je ob jasnem vremenu sredi dneva po nižinah do 8 in v gorah do 9. V navedenih vrednostih ni upoštevan odbiti del UV-sevanja, ki lahko v skrajnih primerih celo podvoji prejet odmerek. Na peščeni plaži se ga lahko odbije do četrtine, od vodne površine pa desetina, dobro prodira v vodo. Ob jasnem vremenu je najvišji, okoli 13. ure. Pri vrednostih med 7 in 9 je izpostavljenost velika; zaščitimo se s pokrivalom, sončnimi očali, uporabimo zaščitno kremo, med 11. in 15. uro se izogibamo izpostavljanju soncu. Če to ni možno, uporabimo vsa zaščitna sredstva. Pretirano izpostavljanje ima za zdravje škodljive posledice, predvsem škodi očem in koži ter slabi imunski sitem. Zmerno izpostavljanje ima tudi koristi: UV-sevanje sodeluje pri tvorbi vitamina D in ugodno vpliva na počutje in razpoloženje.