Prvič ribali hren za naslov državnega prvaka

SNOVIK – Čeprav je bila minula nedelja vremensko neprijazna, je bil tradicionalni velikonočni sejem v Snoviku več kot dobro obiskan. V Turističnem društvu Tuhinjska dolina so se letos še posebno razveselili novosti, pokritega mobilnega prostora. Sejem je prinesel še eno veliko novost in zanimivost, to je prvo državno in menda celo svetovno prvenstvo v hitrostnem ribanju hrena, ki so ga uspešno izpeljali, seveda z veliko solza in ostrim vonjem tega obveznega dodatka velikonočnih praznikov.

Dejavno turistično društvo

Ivan Hribar, predsednik Turističnega društva Tuhinjska dolina, je dejal, da so tradicionalni velikonočni sejem tokrat izpeljali nekoliko drugače kot prejšnja leta: »Prvič je potekal pod našo novo pridobitvijo, velikim belim šotorom, ki je tako postal mobilni prireditveni prostor. Smo tik po zaključenem občnem zboru našega društva, na katerem smo med drugim ocenili delo v minulem letu. Veseli smo, ker smo članice in člani društva izpeljali veliko akcij in prireditev, med katerimi so številne postale tradicionalne. Tako smo pripravili že 13. velikonočni sejem, sredi aprila pa nas čaka še čemažev festival z nabiranjem te rastline, njegove uporabe in priprave jedi iz čemaža. Ob prazniku dela nas spet čaka prvomajska budnica godbe Tuhinjska dolina, na kar smo še posebno ponosni, saj te dni mineva že eno leto od prvega nastopa naše nove glasbene zasedbe. Konec junija bomo pripravili postrvijado, od 24. do 26. avgusta pa našo priljubljeno etnološko prireditev iz domačega okolja. Ob zaključku leta bo na vrsti še božična zgodba z živimi jaslicami, ki bodo letos nekoliko drugačne, a nič manj privlačne kot prejšnja leta.«

Od salam do butaric

Tokrat je sejem postregel z vrsto dobrot, ki bodo mnogim polepšale letošnje velikonočne praznike, saj so med drugim na stojnici ponudili šunke in šinke ter domače klobase in salame. »Prihajam s turistične kmetije Pr' Soud iz Zagorice pri Radomljah,« je povedal Sašo Us, ki je že hitel rezati odlično salamo. »To pa še ni vse, saj je pri nas na voljo še vrsta drugih izdelkov. Na kmetiji se namreč ukvarjamo s prašičerejo in konjerejo za lastno porabo. Imamo okoli 150 prašičev. Poleg tega dela imamo turistično kmetijo, kjer obiskovalcem lahko ponudimo obilo domačih jedi. Ob obisku kmetije si lahko ogledate domače živali, po dogovoru lahko jahate konje.«

K veliki noči spadajo primerne košare, v katerih nesemo jedila k blagoslovu. Iztok Urbanija iz Zgornjega Tuštanja pravi, da je bilo pletenje košev in košar včasih splošno razširjena ljudska obrt, danes pa jo obvladajo le redki. »Na veselje pletarjev se v zadnjem času ponovno kaže večje zanimanje za učenje tovrstnih spretnosti,« je povedal Iztok, ki prireja tečaje pletenja. Pletarske obrti se zdaj uči 30 udeležencev.

Fani Baloh iz Zgornjega Tuhinja je za sejem poleg domačih sladkih dobrot pripravila še nadvse zanimive butarice, ki so jih izdelali v sekciji Bodeča neža društva Jesenski cvet. »Namesto klasičnega zelenja, na primer pušpana ali bršljana, smo uporabile krep papir in vejice mačice. Tako ohranjamo tradicijo izdelave tovrstnih butaric, ki so značilne za Tuhinjsko dolino,« je povedala gospa Fani.


Manja in Rajko Žebaljec živita in delata v vasi Potok, kjer se cesta odcepi proti prvim gorenjskim termam v Snoviku. V tednu pred velikonočnim sejmom sta ob delu na kmetiji izdelovala še zelene butare. »Časa ni veliko, tako da pred cvetno nedeljo narediva kakšnih sto zelenih butar,« je povedal Rajko Žebaljec. »Pomembno je, da zelenje ostane sveže, tako je tudi videz butar lepši. Najprej nabereva leskove veje, ki so osnova za butaro, na katero potem pritrdimo različno zelenje. Lahko uporabimo bršljan, ki ima v tem času temno modre bunkice, potem vejice ciprese in oljčne veje, butaro pa polepšamo z zelenjem planinskega rododendrona, ki mu pravimo gričevnik. Na butare dodamo še drobne rože iz krep papirja.«

Zdravilni hren

Točno opoldne se je začelo, kot so napovedali, prvo državno prvenstvo v ribanju hrena, saj doslej še niso zasledili podobnega tekmovanja. Udeležba tekmovalcev je bila odlična, njihov nastop tudi, prav tako tekmovalni duh, vse pa so pospremili s kar precej solza, čeprav so imeli tekmovalci na voljo zaščitna očala in papirnate robčke. A hren je zdrav, ribali ga bomo tudi ob velikonočni šunki pa tudi sicer ima svoj praznični pomen. Hren naj bi simboliziral žeblje, s katerimi so Kristusa pribili na križ. Med drugim je dobro vedeti, da so zdravilne učinkovine le v hrenu, ki ga izkopljemo v mesecih, ki vsebujejo črko r, torej januarja, februarja, marca in aprila.


Veseli smo bili številnih nasvetov Marije Merljak, svetovalke za zdravo prehrano, ki je na sejmu povedala kar nekaj zanimivosti o hrenu: »Hren je koristen za tiste, ki imajo težave s putiko in sečno kislino, prav tako z vsebnostjo vitamina B1 vpliva na kratkoročni spomin. Ker ima dvakrat več vitamina C kot limona, ga priporočam v boju proti stresu, z vitaminom B6 pa uravnava želodčno kislino. Koristen je pri sladkorni bolezni, revmatičnih obolenjih in podobno. Res je, da hren peče, a če mu bomo dodali smetano ali skuto, bo lažje prebavljiv, hkrati pa bomo njegovo delovanje le še okrepili.«