Prvo teniško igrišče v Sloveniji postavil Ivan Tavčar

VISOKO PRI POLJANAH – Znameniti kmečki dvorec na Visokem v Poljanski dolini, ki je bil od sredine 17. stoletja v lasti Kalanove rodbine, leta 1893 pa je visoško domačijo kupil pisatelj Ivan Tavčar, je kar nekaj desetletij veljal za speči biser kulturne in zgodovinske dediščine. Leta 1987 ga je škofjeloška občina razglasila za kulturni spomenik lokalnega pomena, ki pa je ostal brez vsebine in je vidno propadal. Zdaj je to preteklost, kajti dvorec je, delno prenovljen in restavriran, pred časom znova odprl vrata. V njem so postavili štiri stalne razstave (Zgodovinski razvoj Visoške domačije, Zbirka Ivana in Franje Tavčar, Vse o Kalanovi rodbini ter restavrirana visoška kuhinja 19. stoletja), obiskovalci, ki jih je iz dneva v dan več, pa se lahko po sprehodu skozi zgodovino Poljanske doline okrepčajo na letnem vrtu. Z novo podobo in vsebinami Visoko postaja kulturni, zgodovinski in rekreacijski center. In ne nazadnje, lani je bilo celotno območje skupaj s sosednjo domačijo razglašeno za kulturni spomenik državnega pomena.

Ivan Tavčar je v svojem najbolj znanem delu, zgodovinskem romanu Visoška kronika, ki je začelo nastajati natanko pred sto leti, zapisal: »Zemlja domača ni prazna beseda; del mojega življenja je, in če se mi vzame, se mi je vzelo tudi življenje. Mogoče, da je težko umreti, ali toliko vem, da bi rajši umrl sredi domače doline bodisi od gladu, kakor na zlatem stolu nemškega cesarja, kjer bi imel vsega na kupe.«

Ljubil je domačo zemljo

Dr. Ivan Tavčar se je rodil leta 1851 v Poljanah nad Škofjo Loko, po gimnaziji je na Dunaju študiral pravo, hkrati je začel literarno ustvarjati ter se politično udejstvovati. Bil je državnozborski poslanec, med letoma 1911 in 1921 pa ljubljanski župan. Živel je v Ljubljani, a najraje se je vračal v rojstno Poljansko dolino, kjer sta z ženo Franjo leta 1893 kupila Visoško domačijo. Ta ima dolgo zgodovino, v urbarjih freisinškega gospostva je vpisana že leta 1291. Od sredine 17. stoletja in vse leta 1893 je tod gospodaril Kalanov rod. Zadnja lastnica, Ana Kalan, je lastništvo prepustila sinu, ki pa ni hotel gospodariti na Visokem in je posest prodal Tavčarju; ko je to izvedela, je storila samomor.

Kakor koli, Tavčar, ki je veliko hodil po svetu, se je vrnil v svojo dolino in tako potrdil, kar je pisal v svojih delih; ustvaril je nepozabno podobo trdega življenja poljanskih ljudi. So bistri, duhoviti in čustveni ljudje in vedno zvesti domačemu kraju.
Visoškemu kmečkemu dvorcu, ki je s postopnim dograjevanjem skozi stoletja postal pomemben arhitekturni spomenik, sta zakonca Tavčar dodala nove vsebine. Celotno posestvo so uredili po vzoru tujih gospostev, Visoko je postalo zbirališče visoke družbe, prihajali so tudi mnogi slovenski kulturniki tedanjega časa. Leta 1897 so tam postavili prvo teniško igrišče na Slovenskem.

Kot smo omenili, na Visokem je dolga leta vladalo mrtvilo, kljub obljubam, da bo Poljanska dolina z obnovo Tavčarjevega dvorca pridobila lep turistični objekt. Toda do dejanj je moralo preteči veliko časa. Po drugi svetovni vojni je občina Škofja Loka dvorec kupila od Tavčarjevih dedičev, nato pa so dolgo iskali rešitelja, ki bi vložil denar v obnovo. Leta 1967 so za majhen denar posestvo prodali zasebniku, ki je imel velike načrte, a malo denarja. Propadanje dvorca vsem na očeh je bila prava kulturna sramota.
Nato je škofjeloška občina, tudi zaradi pritiska javnosti, Tavčarijo znova odkupila in leta 1987 se je začela (delna) obnova. Tedanje napovedi, da se bo na Visoko kmalu spet vrnilo življenje, pa je zdaj prevzela občina Gorenja vas -Poljane, ki z obnovo uresničuje Tavčarjeve besede o ljubezni do domače Poljanske doline.

Novo življenje

Tamkajšnji župan Milan Čadež pove: »Ko sem prevzel županovanje, sem imel v mislih velikopotezne načrte z Visokim. Toda sledila je kriza, vse se je ustavilo, nato pa smo se odločili, da gremo počasi, zanesljivo in s kratkimi koraki naprej z jasnim ciljem, da dvorec oživimo. Manjkajo nam še tri, štiri leta, ko bo, upam, Visoko odprto za javnost vse dni v tednu; za zdaj je le ob petkih, sobotah in nedeljah.«

In nadaljuje: »V času smo obnovili velik kozolec, gospodarsko poslopje ob dvorcu pa je pokrito in statično sanirano. Gostinski del z letnim vrtom je odprt od leta 2012, leto zatem smo restavrirali poročno dvorano, 2015. smo v prvotni videz spravili staro kuhinjo iz 19. stoletja, kjer je na ogled tudi črna kuhinja. V vzhodni veži je od leta 2016 stalna razstava, posvečena Ivanu in Franji Tavčar, del stalne razstave so še zgodovinski in stavbni razvoj Visoške domačije in Kalanova rodbina. Nekaj materiala smo dobili od Loškega muzeja, s katerim odlično sodelujemo.«

Leto 2017 je bilo praznično, ko se je na Visokem zvrstilo kar nekaj prireditev v spomin na velikega rojaka, med drugim muzikal Cvetje v jeseni v spomin na stoto obletnico izida te povesti. Ob tej priložnosti so odprli tudi travnato teniško igrišče, kjer so organizirali turnir v belem z lesenimi loparji.

Kot je znano, so leta 2014 zlikovci vdrli v kapelico nedaleč od dvorca, kjer je Tavčarjeva družinska grobnica. Ukradli so bronast pisateljev kip, dve leti zatem pa sta sorodnici, Metka in Ruda Zorc, financirali obnovo kapelice.
V dvorcu trenutno potekajo različna dela; Restavratorski center iz Ljubljane obnavlja vhodni portal, v kleti urejajo sanitarije, v drugem delu kleti pa bo v spomin na Kalanov rod urejena vinska klet, kajti Kalanovi niso sloveli le kot dobri kmetovalci, temveč tudi kot vinski trgovci.
Dvorec Visoko upravlja Zavod za turizem in kulturo Poljanska dolina. Stalne zbirke si lahko ogledate ob koncih tedna pod strokovnim vodstvom; nas je pospremila Lucija Klemenčič, ki je sicer zadolžena za koordinacijo vodenj. Povedala je, da so z obiskom zadovoljni ter da si po predhodnem dogovoru najavljene skupine razstave lahko ogledajo tudi zunaj uradnih ur.
Vojko Zakrajšek