Psi v Turčiji reševali in se poškodovali (FOTO)
Teden, ki je pravkar za nami, nas je znova opomnil na moč narave in krhkost človeka ter njegovih del; a tudi na človeško solidarnost ob nesreči, ki presega meje, vere in barvo kože, pod katero smo vsi ljudje enako krvavi. Potres, ki je hudo prizadel Turčijo in Sirijo, je sprožil mehanizem Evropske unije za civilno zaščito. V okviru tega je Slovenija na prizadeta območja – točneje, v turško mesto Hatay blizu meje s Sirijo – poslala slovenske reševalne pse z vodniki oziroma reševalce z psi, ki so se v soboto vrnili domov v dveh skupinah.
Ko je reševal, je spet treslo
»Srečno smo prispeli domov. Občutki so mešani. Neka mešanica veselja, žalosti, obupa in radosti,« je v včerajšnjem jutru prek facebooka svoje vtise strnil Mare Bručan: »Imeli smo starše in otroke, ki smo jih rešili iz ruševin, na drugi strani smo imeli 16-letnega Alija, ki ga nikoli ne bomo pozabili – simbol velikih borcev, ki pa jim na koncu ni uspelo ...« Prav zaradi družabnih omrežij smo lahko minule dni spremljali drobce dogajanja iz pekla na zemlji, iz(pod) katerega se ni dalo rešiti vseh, številke žrtev pa so vsak dan grozovito rasle. Bručanovi madžarski kolegi reševalci so opisali zgodbo nesrečnega Alija, ki ga je poskušal rešiti tudi sam. Najstnika in njegovo družino je potres ujel na stopnicah, otrok je bil ujet pod ruševinami in očetovim truplom na globini najmanj šestih metrov, po 36 urah reševanja je za vedno zaspal. Po drugi strani pa je z videoposnetkov razvidno veselje, ko so Bručan in kolegi rešili dedka in poldrugo leto starega vnuka izpod podrte stavbe, dan poprej pa mamo in poldrugo leto starega sinka.
V Turčiji je s svojim psom Jetom življenja reševal tudi Borut Modic, s katerim smo govorili dan po vrnitvi. Pravi, da na neke situacije ne moreš biti natreniran: »Bil sem na vrhu ruševine s psom, in se je začelo tresti, znova je bil potres. Treslo se je kar dobro,« pripoveduje o enem izmed popotresnih sunkov, ki se zaradi nestabilnosti terena čutijo še bolj: »Seveda me je stisnilo. Zažvižgaš psu in bežiš dol, kolikor se hitro da. Skočiti ne moreš, ker bi se ubil.« »Nato«, pravi, »počakaš, da mine, in nadaljuješ.« Tudi razmere so bile kaotične: »Tam pride mama, ki joka, oni bi te kar nekam zvlekli, da bi jim pomagal. Vsi so pred nekaj minutami slišali, da si ti njihova rešitev. Lahko, da je tam res otrok, ampak ti moraš opraviti svoje delo.« Delo pa ni bilo lahko niti za njihove štirinožne prijatelje, ki so pomagali iskati pomoči potrebne.
Vodja slovenske enote za iskanje in reševanje Blaž Turk je podrobno pojasnil pasje težave: »Seveda smo nekatere pse kakšen dan tudi pustili v bazi, ker niso mogli delati zaradi poškodb in so potrebovali rehabilitacijo.« Dva psa sta jo odnesla z rahlimi odrgninami (tudi njihovi vodniki naj bi utrpeli odrgnine), vsem drugim pa so morali zašiti raztrganine na tačkah. »Ko imaš na kupu nekaj osem- ali desetnadstropnih hiš podrtih, je ogromno stekla, pa štrleče železje. Ko ga več dni goniš noter, ni šans, da pride ven brez poškodb,« pravi Modic. Prav njegov pes Jet pa je dan po vrnitvi že veselo skakljal po Pokljuki, porezane blazinice na tačkah se bodo kmalu zacelile, po napovedih vodnika reševalnih psov Tomaža Dražumeriča bodo psi v kratkem spet na treningih.
Srečno smo prispeli domov. Občutki so mešani. Neka mešanica veselja, žalosti, obupa in radosti.
Pozitivne zgodbe zagrinja kaos
Če bodo večini preostalih rojakov kmalu v pozabo poniknile podobe ruševin, trupel in brezupnosti, bodo našim vodnikom in spremljevalcem še dolgo ostale v spominu: »Veliko je pa seveda tudi najdenih mrtvih, in to na vseh pušča tudi oseben pečat,« je sredi iskalne akcije povedal Leon Behin, vršilec dolžnosti direktorja Uprave RS za zaščito in reševanje. »Praktično v vsaki ruševini smo zaznali znake preživelih oseb, verjetno poškodovanih,« je opisal Turk ter nadaljeval, da so te informacije podali naprej reševalnim ekipam, slednje so rešile ogromno človeških življenj: »Bilo je ogromno pozitivnih zgodb in seveda tudi negativnih. Stanje na tem delu države je bilo kaotično.«
Upanje, da bodo izpod ruševin rešili še koga živega, je praktično ugasnilo. Ko so potresno območje zapuščali naši reševalci, vodniki in psi, pa so prav na območju regije Hatay vzniknili spopadi in streljanje med različnimi skupinami, celo turški predsednik Reçep Tayip Erdogan je v soboto razkril, da posameznike celo ugrabljajo! Tudi člani naše ekipe so opozorili, da se kažejo vse večje težave. Število mrtvih raste, prebivalstvo je vse bolj nemirno, naraščati je začel kriminal. Operacije so konec tedna začasno zaustavili tudi nemški nevladniki in reševalci zvezne agencije za tehnično pomoč.
Spomnimo, da je Hatay le sto kilometrov oddaljen od sirskega Alepa, od koder smo leta poslušali poročila o vojskovanju med Islamsko državo in Sirci. Izredne razmere so v teh krajih že desetletje del vsakdana. Toda nove težave, med njimi pomanjkanje pitne vode, ter plenjenje oboroženih tolp bodo razmere v doslejšnjem peklu na zemlji nedvomno še poslabšale.
Število mrtvih raste, prebivalstvo je vse bolj nemirno, naraščati je začel kriminal.
Priporočamo
Predstavitvene informacije
Komentarji:
Priporočamo
