Psi tulili, volkovi klali

GORNJE LOŽINE – Že 40 let Jolićevi iz te vasice na Kočevskem polju redijo ovce. Čreda se pase na kraških površinah v večji ogradi električnega pastirja. Miro, sin gospodarja Iva, je bil dan po napadu volkov na drobnico v pričakovanju sanitarnega vozila, da bo odpeljalo zaklani živali, in kajpak razumljivo bentil nad oblastjo, ki naj bi ji bilo malo mar za to, da zveri na Kočevskem še naprej neusmiljeno redčijo živino.

Priklatil naj bi se po cesti

»Izdali so odločbo za odstrel volkov pri Igu, čeprav se krvoloki dokazano najbolj mastijo ravno pri nas. Pred dnevi so klali v Grčaricah, pred tem v Kočevski Reki, Nemški Loki, Starem Brezju, Mačkovcu, skratka povsod tam, kjer se pasejo kopitarji,« našteva Miro. Ivo pa se spomni na volčjo gostijo na bližnjem Ribniškem, kjer pa je ovac veliko manj kot na Kočevskem; lani in predlani je v zavetju varne noči volčji trop potolkel konja in osla, pred tem pa razmesaril več krav in telic na Travni Gori.
Meni sicer, da je bila tokrat njihova drobnica tarča le enega volka (morda tudi dveh), ki se je iztrgal iz tropa ter se zgodaj zjutraj znašel v ogradi z ovcami in jagnjeti. Prišel naj bi se kar po vaški asfaltirani cesti iz goščave za hišami, saj je pregrada ob pašniku vzdolž rečnega korita ostala nedotaknjena. Po prečkanju mostu v bližini cerkve sv. Pavla in Petra je zlahka preskočil žično ograjo z druge strani pod cesto in koničasto zobovje zaril v vrat večje breje ovce. Drugo je zaklal in ji odprl trebuh ter izvlekel drobovje.

»Verjetno se je potem zaradi zvoka avtomobila ali oglašanja ljudi v vasi ustrašil in jo ucvrl. Po travi ni bilo nobenih sledi od utrujanja tropa ali poškodovanih drugih ovac, po čemer lahko sklepamo, da naj bi bil na pohodu le en volk, če pa jih je bilo več, bo zagotovo držalo, da so bili tako ali drugače prepodeni,« domneva izkušeni ovčerejec Ivo. Ko se je dogajalo, so sicer glasno tulili vaški psi, a očitno to ni bilo sumljivo nikomur, niti Jolićevim. »Če bi slutil, da bodo volkovi na pohodu, bi vso noč bdel na straži. Tako kot sem noč zatem. Ob treh sem prišel do črede in dolgo molče zrl naokoli; pa nič, čista tišina.«

Doslej sicer zveri še niso napadle Jolićeve drobnice, lani jim je škodo povzročila strela. Poleti je udarila v bližnjo lipo ter usodno pokosila štiri ovce in štiri jagnjeta. »Pred vročino in neurjem so se nagnetle pod krošnje drevesa in se ulegle na korenine. To je bilo zanje usodno, saj so druge ovce, ki so ležale nedaleč, ostale nepoškodovane,« se spominja Miro.

O škodi se sicer ovčerejci ne pogovarjajo radi, saj ta nikoli ni dejansko poplačana, za nameček pa odmerek država praviloma povrne z zamudo. Zato v en glas opozarjajo, da ob napadu zveri čreda zelo trpi, izpostavljena je velikemu stresu in boleznimi, posledično neredko tudi poginu.