Psička Lina ozavešča šolarje

»Prav neverjetno je, kako sočutni znajo biti otroci do živali, ki jim ni posuto z rožicami. To se je pokazalo na obisku na Osnovni šoli Polule v Celju, kamor sva z našo članico Samanto König odšli skupaj z Lino, psičko s posebnimi potrebami, ki za gibanje potrebuje invalidski voziček.

Tega ji je kupilo naše društvo, denar pa smo zbrali z donacijami,« nam pove Verica Štante iz celjskega društva proti mučenju živali. Veseli so, ker so učitelji, učenci in tudi starši že petič zapored zbrali veliko hrane in priboljškov za štirinožce, tako muce kot tudi kužke, s čimer izkazujejo veliko solidarnost s tistimi živalmi, ki nimajo toplega in varnega doma.
 

Kljub hibi živahna psička

Psički Lini, ki so jo spoznali učenci, se je lastnica odpovedala, ko so se pri njej začele težave. »Kolikor mi je znano, je bila Lina nekoč zdrava in vesela psička, a se je čez noč vse spremenilo, ko je zadnje tačke naenkrat niso več ubogale,« nam pove Samanta König, ki zanjo skrbi zadnje štiri mesece. Lastnica je psičko, ko ni mogla več hoditi, menda prinesla na društvo AniMa in jo kar pustila tam. V društvu so jo odpeljali v veterinarsko bolnico v Postojni, kjer je prestala operativni poseg. Pozneje je veterinar v Ljubljani odkril, da ima raka na zadnjiku, zato je bila še enkrat operirana,« nam pripoveduje Samanta, ki je skupaj s fantom sprejela odločitev, da psičko vsaj začasno vzameta v svoj dom po tistem, ko je društvo AniMa iskalo zanjo novo začasno ali redno namestitev.


»Smili se nama, ker je bila že marsikje, a se nikjer niso kaj dosti brigali zanjo. Žal pa tudi midva nimava toliko časa, kot ga psička potrebuje, zato smo ji našli nov dom pri gospe v Prekmurju,« pravi Samanta. Lini se je v zadnjih mesecih stanje tako izboljšalo, da blato in urin odvaja sama. »Res še vedno ne more hoditi, a je tudi za to upanje, saj ji živci zadaj še vedno trzajo,« razloži Samanta. Kot pravi, ima Linina bodoča skrbnica na srečo doma že enega kužka s podobnimi težavami, tako da je tovrstne skrbi vajena.
 

Ozaveščanje otrok

Kako so Lino sprejeli šolarji? »Navdušila jih je, izkazali pa so tudi veliko sočutja. Zdi se nam prav, da spoznajo, da žival ni stvar, ki bi si jo kar podajali sem in tja, temveč potrebuje nego in skrb, sploh če ima zdravstvene težave, podobno kot ljudje,« pravi Samanta. Odkar ima Lina nov voziček, se spretno in brez težav giblje povsod. »Naročili smo ga posebej zanjo,« še pove Samanta, ki jo ljudje na Kozjanskem že dobro poznajo in pogosto kličejo na pomoč živalim.


»Reševala sem že vse od muc, kužkov do krav, celo petelina, kokoši in še bi se kaj našlo,« nam zaupa Samanta, ki bo Lino precej pogrešala, saj se je nanjo zelo navezala.