KORONAKRIZA
Psiholog pojasnil, kako travmatična je karantena za slovenske otroke
Danes bo dan D za šolarje: psiholog Kristijan Musek Lešnik je na današnji novinarski konferenci odgovoril, v kakšnem psihološkem stanju so otroci.
Odpri galerijo
Kako je karantena vplivala na naše otroke? FOTO: Guliver/getty Images
»Danes imamo manj kot 10 bolnikov na 'covid oddelkih'. Zapira se 'covid oddelek' na Golniku, zadnjo bolnico selimo v bolnišnico v Ljubljano. Včeraj je bilo odpuščenih iz bolnišnice šest oseb,« je na današnji novinarski konferenci povedal vladni govornik Jelko Kacin in dodal, da se zdaj stvari očitno zapirajo.
Danes je tudi dan D za šolarje. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Nacionalni institut za javno zdravje (NIJZ), ravnatelji in drugi predstavniki stroke naj bi danes sprejeli odločitev, kdaj, če sploh, se bodo lahko v šolske klopi vrnili tudi preostali šolarji.
Predsednik komisije za otroke s posebnimi potrebami pri strokovnem svetu za izobraževanje Kristijan Musek Lešnik pa je na vladni novinarski konferenci povedal, zakaj je tako pomembno, da se otroci vrnejo v šolske klopi in zakaj je zanje tako pomembna socializacija. Pravi, da ni nobenih skrbi, da v šolskem sistemu ne bi bilo poskrbljeno za slovenske otroke. »Otroci se vračajo v takšne šole, kot so bile prej. Vračajo se v iste prostore. Gre za iste učitelje,« je dejal in nadaljeval, o tem, kakšne naj bi bile psihološke posledice, ki naj bi jih imela epidemija na otroke.
»Slovenskim otrokom se je zgodila sprememba navad, niso pa doživeli travmatskega obdobja. Ostal jim bo spomin, ki bo mogoče za nekatere grenkejši kot za druge. Pričakovati in pisati, da bodo otroci množično travmatizirani, pa se mi zdi neproduktivno. S tem povzročamo stres pri starših in pri otrocih. Otroci so izjemno odporni, ko so soočeni s spremembami v življenju, in to pogosto celo bolje kot starši. Del otrok bi to lahko doživel travmatsko, to so predvsem tisti, ki so živeli v okolju, kjer je bilo veliko stresa in tesnobe.« Večje težave imajo lahko tudi tisti otroci, ki so imeli šolo prej že za varno zatočišče in odmik od doma. Pravi, da je treba takšne otroke prepoznati in jim pomagati.
Kako hitro bodo izzvenele posledice tesnobe, je odvisno od tega, kako dolgo bodo trajali še ukrepi, je dejal Musek Lešnik. Je pa velika razlika, če se bodo vrnili v šole septembra ali če se bodo vrnili zdaj – vsaj za nekaj časa. »Tesnobo pri otrocih in starših krepi občutek negotovosti, če nenehno prebirajo, da še ne vedo, kdaj se bodo vrnili v šolo.«
Musek Lešnik je izpostavil tudi pozitivno plat okoliščin. Del otrok je izkazal izjemno veliko ustvarjalnosti, veliko otrok je ob vrnitvi v šole povedalo, da jim je delo na daljavo ustrezalo, in to je po njegovem mnenju nekaj, o čemer bi bilo smiselno razmišljati za naprej. »Pouk se je čez noč postavil na glavo.« Opozorili so tudi na to, da so se v času osamitve razlike povečevale.
Musek Lešnik je še dejal, da je mogoče to priložnost, da se prevetrijo učni načrti, odstranijo balastne stvari in da začnejo učitelji bolj upoštevati socialni in čustveni del.
Danes je tudi dan D za šolarje. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Nacionalni institut za javno zdravje (NIJZ), ravnatelji in drugi predstavniki stroke naj bi danes sprejeli odločitev, kdaj, če sploh, se bodo lahko v šolske klopi vrnili tudi preostali šolarji.
Predsednik komisije za otroke s posebnimi potrebami pri strokovnem svetu za izobraževanje Kristijan Musek Lešnik pa je na vladni novinarski konferenci povedal, zakaj je tako pomembno, da se otroci vrnejo v šolske klopi in zakaj je zanje tako pomembna socializacija. Pravi, da ni nobenih skrbi, da v šolskem sistemu ne bi bilo poskrbljeno za slovenske otroke. »Otroci se vračajo v takšne šole, kot so bile prej. Vračajo se v iste prostore. Gre za iste učitelje,« je dejal in nadaljeval, o tem, kakšne naj bi bile psihološke posledice, ki naj bi jih imela epidemija na otroke.
Slovenski otroci niso doživeli travme
»Slovenskim otrokom se je zgodila sprememba navad, niso pa doživeli travmatskega obdobja. Ostal jim bo spomin, ki bo mogoče za nekatere grenkejši kot za druge. Pričakovati in pisati, da bodo otroci množično travmatizirani, pa se mi zdi neproduktivno. S tem povzročamo stres pri starših in pri otrocih. Otroci so izjemno odporni, ko so soočeni s spremembami v življenju, in to pogosto celo bolje kot starši. Del otrok bi to lahko doživel travmatsko, to so predvsem tisti, ki so živeli v okolju, kjer je bilo veliko stresa in tesnobe.« Večje težave imajo lahko tudi tisti otroci, ki so imeli šolo prej že za varno zatočišče in odmik od doma. Pravi, da je treba takšne otroke prepoznati in jim pomagati.
Kako hitro bodo izzvenele posledice tesnobe, je odvisno od tega, kako dolgo bodo trajali še ukrepi, je dejal Musek Lešnik. Je pa velika razlika, če se bodo vrnili v šole septembra ali če se bodo vrnili zdaj – vsaj za nekaj časa. »Tesnobo pri otrocih in starših krepi občutek negotovosti, če nenehno prebirajo, da še ne vedo, kdaj se bodo vrnili v šolo.«
Musek Lešnik je izpostavil tudi pozitivno plat okoliščin. Del otrok je izkazal izjemno veliko ustvarjalnosti, veliko otrok je ob vrnitvi v šole povedalo, da jim je delo na daljavo ustrezalo, in to je po njegovem mnenju nekaj, o čemer bi bilo smiselno razmišljati za naprej. »Pouk se je čez noč postavil na glavo.« Opozorili so tudi na to, da so se v času osamitve razlike povečevale.
Musek Lešnik je še dejal, da je mogoče to priložnost, da se prevetrijo učni načrti, odstranijo balastne stvari in da začnejo učitelji bolj upoštevati socialni in čustveni del.
