PRILJUBLJENO SPREHAJALIŠČE
Ptičja gripa je zaprla Koseški bajer (FOTO)
Pojavi aviarne influence na priljubljenem sprehajališču. Bojazen, da bi se bolezen razširila tudi na Zbiljsko jezero.
Odpri galerijo
Vrtel se je na vodi. FOTOGRAFIJE: Primož Hieng
Zaradi pojava že tretjega primera aviarne influence v neposredni bližini Koseškega bajerja so pred tednom dni to območje začasno zaprli. Že konec novembra pa je s slovenske obale prišla novica o pojavu ptičje gripe, ki so jo zasledili pri poginulem labodu v Fiesi v občini Piran. Nato se je omenjena gripa pojavila še pri enem labodu grbcu v Izoli.
Žal je na priljubljenem bajerju poginil še tretji labod. »V soboto, 12. decembra, okoli 12. ure smo prejeli obvestilo pristojnih iz Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, da je na delu Koseškega bajerja poginul labod. Zaradi preprečitve širjenja morebitne bolezni med pticami ali prenosa na druge je policija skupaj z mestnim redarstvom pomagala pri omejevanju dostopa do kraja in okolice, kjer bi lahko prišlo do prenosa. Na kraju samem so posredovali uslužbenci Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki so izvedli aktivnosti iz njihove pristojnosti,« nam je sporočil Tomaž Tomaževic, predstavnik za odnose z javnostmi pri Policijski upravi Ljubljana.
Po poginu so ustrezno ukrepali: »Na podlagi strokovnega mnenja Nacionalnega referenčnega laboratorija za aviarno influenco (Nacionalni veterinarski inštitut, VF), da naj se ljudje v času pojavov aviarne influence izogibajo območij, na katerih se zadržujejo prostoživeče vodne ptice, je poveljnik Civilne zaščite Mestne občine Ljubljana v skladu s 85. členom Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami odredil prepoved dostopa nepooblaščenim osebam h Koseškemu bajerju, kjer so vodne ptice, ki so obolele za visoko patogenim virusom aviarne influence (HPAI) podtipa H5N8.«
Ukrepe, ki so potrebni za onemogočanje dostopa do Koseškega bajerja, so izvedli v Javnem podjetju Voka Snaga, ki je upravljavec Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Pri nadzoru nad spoštovanjem prepovedi dostopanja na območje sodelujeta tudi Mestno redarstvo in Inšpektorat mestne uprave MOL.
Šparl nam je povedal, da je območje Koseškega bajerja zaprto in da ga nenehno nadzorujejo: »V ponedeljek smo opazili, da je na vodi ostalo pet labodov grbcev, samec in štirje mladiči. Poginili so torej samica in dva mladiča. Kot kaže, so vsi labodi vitalni in že zjutraj so leteli. Opazili pa smo, da je približno 50 rac mlakaric odletelo z vode.«
Ali obstaja bojazen, da bi se ptičja gripa razširila še kje? V preteklosti so že opazili, da so labodi, ko je Koseški bajer zamrznil, odleteli na Zbiljsko jezero blizu Medvod. Tam je na vodi približno 150 labodov. Če bi se aviarna influenca pojavila tam, bi to lahko močno razredčilo tamkajšnjo jato teh velikih ptic.
Pot okrog Koseškega bajerja je v zadnjih letih skupaj z delom PST na tem območju postala priljubljena rekreacijska površina, saj so poleg poti uredili še fitnes na prostem, na drugem delu pa otroško igrišče ter leseno ploščad za obiskovalce. »Pri Koseškem bajerju gre za urbano okolje z vključenimi naravnimi elementi – to je tako rekoč narava v mestu,« so zapisali na spletni strani Mestne občine Ljubljana.
»Vodno telo z okolico že dolgo predstavlja prostor, kjer bivajo – ali se na njem obdobno zadržujejo – številni organizmi, med katerimi so tudi zelo prepoznavni in priljubljeni labodi grbci. Hkrati gre za zelo obiskano sprehajalno in rekreacijsko območje ter ribolovni revir. Ptice, predvsem labodi grbci, se prosto sprehajajo po zelenih površinah, sprehajalnih poteh, telovadnih in igralnih površinah v okolici bajerja, na teh površinah pa počivajo in puščajo izločke in perje.«
Luka Šparl, višji naravovarstveni svetovalec.
Žal je na priljubljenem bajerju poginil še tretji labod. »V soboto, 12. decembra, okoli 12. ure smo prejeli obvestilo pristojnih iz Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, da je na delu Koseškega bajerja poginul labod. Zaradi preprečitve širjenja morebitne bolezni med pticami ali prenosa na druge je policija skupaj z mestnim redarstvom pomagala pri omejevanju dostopa do kraja in okolice, kjer bi lahko prišlo do prenosa. Na kraju samem so posredovali uslužbenci Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki so izvedli aktivnosti iz njihove pristojnosti,« nam je sporočil Tomaž Tomaževic, predstavnik za odnose z javnostmi pri Policijski upravi Ljubljana.
Vrteči se ptič
Naključni sprehajalci so v tistih dneh na delu bajerja opazovali nenavaden pojav pri labodu grbcu, ki se je ves čas vrtel. »Prizor je bil zelo žalosten,« nam je povedala redna sprehajalka, ki ne želi biti imenovana. »Eden od mladičev je imel vrat s kljunom zakopan v hrbet, nenehno pa se je poganjal z eno od plavuti in se vrtel okrog svoje osi. Pozneje sem izvedela, da je to tipičen pojav, ko labod zboli za ptičjo gripo. Žal je ta žival poginila, v soboto pa so jo našli na Koseškem bajerju.«Eden od mladičev je imel vrat s kljunom zakopan v hrbet, nenehno pa se je poganjal z eno od plavuti in se vrtel okrog svoje osi.
Po poginu so ustrezno ukrepali: »Na podlagi strokovnega mnenja Nacionalnega referenčnega laboratorija za aviarno influenco (Nacionalni veterinarski inštitut, VF), da naj se ljudje v času pojavov aviarne influence izogibajo območij, na katerih se zadržujejo prostoživeče vodne ptice, je poveljnik Civilne zaščite Mestne občine Ljubljana v skladu s 85. členom Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami odredil prepoved dostopa nepooblaščenim osebam h Koseškemu bajerju, kjer so vodne ptice, ki so obolele za visoko patogenim virusom aviarne influence (HPAI) podtipa H5N8.«
Ukrepe, ki so potrebni za onemogočanje dostopa do Koseškega bajerja, so izvedli v Javnem podjetju Voka Snaga, ki je upravljavec Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Pri nadzoru nad spoštovanjem prepovedi dostopanja na območje sodelujeta tudi Mestno redarstvo in Inšpektorat mestne uprave MOL.
Race mlakarice odletele
V ponedeljek zgodaj popoldne smo si ogledali, kaj se dogaja na bajerju. Prav ob našem obisku smo srečali višjega naravovarstvenega svetovalca Luko Šparla, ki je na belo-rdeče trakove lepil dodatne oznake z zemljevidom, kje vse je omejeno gibanje na Koseškem bajerju. Pogovarjali smo se tudi z dr. Andrejem Verličem, vodjo službe Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib.Uživajo rastlinsko hrano.
Šparl nam je povedal, da je območje Koseškega bajerja zaprto in da ga nenehno nadzorujejo: »V ponedeljek smo opazili, da je na vodi ostalo pet labodov grbcev, samec in štirje mladiči. Poginili so torej samica in dva mladiča. Kot kaže, so vsi labodi vitalni in že zjutraj so leteli. Opazili pa smo, da je približno 50 rac mlakaric odletelo z vode.«
Ali obstaja bojazen, da bi se ptičja gripa razširila še kje? V preteklosti so že opazili, da so labodi, ko je Koseški bajer zamrznil, odleteli na Zbiljsko jezero blizu Medvod. Tam je na vodi približno 150 labodov. Če bi se aviarna influenca pojavila tam, bi to lahko močno razredčilo tamkajšnjo jato teh velikih ptic.
In kakšna so priporočila strokovnjakov?
»Ljudje naj se v času pojavov aviarne influence izogibajo območij, na katerih se zadržujejo prostoživeče vodne ptice. Prav tako je pomembno, da se jih ne vznemirja, da ne bi po nepotrebnem zapuščale svoje lokacije in virusa tako prenašale na druga mesta, predvsem na gospodarstva s perutnino ali drugimi pticami v ujetništvu,« pravijo v MOL. In kaj lahko storimo mi? »Izogibamo se stikom z bolnimi in poginjenimi pticami, predvsem vodnimi prostoživečimi pticami in ujedami.«
»Ljudje naj se v času pojavov aviarne influence izogibajo območij, na katerih se zadržujejo prostoživeče vodne ptice. Prav tako je pomembno, da se jih ne vznemirja, da ne bi po nepotrebnem zapuščale svoje lokacije in virusa tako prenašale na druga mesta, predvsem na gospodarstva s perutnino ali drugimi pticami v ujetništvu,« pravijo v MOL. In kaj lahko storimo mi? »Izogibamo se stikom z bolnimi in poginjenimi pticami, predvsem vodnimi prostoživečimi pticami in ujedami.«
Pot okrog Koseškega bajerja je v zadnjih letih skupaj z delom PST na tem območju postala priljubljena rekreacijska površina, saj so poleg poti uredili še fitnes na prostem, na drugem delu pa otroško igrišče ter leseno ploščad za obiskovalce. »Pri Koseškem bajerju gre za urbano okolje z vključenimi naravnimi elementi – to je tako rekoč narava v mestu,« so zapisali na spletni strani Mestne občine Ljubljana.
Uživajo rastlinsko hrano.
»Vodno telo z okolico že dolgo predstavlja prostor, kjer bivajo – ali se na njem obdobno zadržujejo – številni organizmi, med katerimi so tudi zelo prepoznavni in priljubljeni labodi grbci. Hkrati gre za zelo obiskano sprehajalno in rekreacijsko območje ter ribolovni revir. Ptice, predvsem labodi grbci, se prosto sprehajajo po zelenih površinah, sprehajalnih poteh, telovadnih in igralnih površinah v okolici bajerja, na teh površinah pa počivajo in puščajo izločke in perje.«
