Ptičja gripa ogroža pirhe!
Sklep uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki odreja, da morajo biti domače kokoši zaradi nevarnosti ptičje gripe zaprte, je prestrašil marsikaterega lastnika teh pernatih živali, saj se zaradi največjega krščanskega praznika bliža velika poraba jajc. Znano pa je, da so kokoši, ki brezskrbno brskajo na prostem, pri valjenju jajc precej bolj produktivne kakor tiste, ki so zaprte v notranjih prostorih.
Ukrep uprave je namenjen preprečevanju stikov s prostoživečimi pticami, da se prepreči nevarnost okužbe s ptičjo gripo. Velja pa to za celo državo in ne zgolj na okuženih območjih, ker so bolezen že zaznali.
»Odkar je perjad zaprta, ne nese skoraj nič več jajc. Goske so prenehale nesti takoj naslednji dan, kokoši pa tu in tam še znesejo, a veliko manj kot prej,« pripoveduje kmetovalec z Gorenjske, ki ima 20 kokoši in nekaj gosk za samooskrbo. Če bo šlo tako naprej, domačih velikonočnih jajc, ki imajo zaradi paše na prostem tršo lupino in so primernejša za barvanje pirhov, letos ne bo, meni. Podobno pripovedujejo drugi mali kmetovalci, ki se ukvarjajo z vzgojo kokoši za samooskrbo in skrbijo za svoje pernate prijateljice na način, ki ga poznamo izpred pol stoletja in več, ko velikih kokošjih farm še ni bilo. Zakaj imajo njihove kokoši zdaj težave?
Sveta Neža
»Obstaja vrsta razlogov, zaradi katerih lahko kokoši prenehajo nesti. Poglavitni so neustrezna prehrana in osvetlitev, stres, starost in preskubljanje kokoši. Vsaka sprememba dnevne rutine, na primer prestavitev iz reje na pašniku v zaprt hlev, mešanje živali iz različnih jat, prisotnost plenilcev in zajedavcev, sproži pri kokoših stres, ki se lahko odrazi v začasnem prenehanju nesnosti. Zelo pomembno je, da ob zaprtju kokoši v hlev poskrbimo za ustrezno osvetlitev, saj so od nje odvisne hormonske aktivnosti in s tem prireja jajc. Nikakor ne smemo dopustiti, da bi kokošim, ki nesejo, krajšali dan ali dnevno osvetlitev, saj v tem primeru prenehajo nesti in kmalu se začno skubsti,« je pojasnil dr. Dušan Terčič, visokošolski učitelj na Oddelku za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Prav svetloba je bistvena za nesnost. Čas, ko kokoši dosegajo polno nesnost, je pomlad. »V naravi in preprostih, kmečkih rejah poteka nesnost skladno z dolžino dneva. Brž ko se začne dan občutneje daljšati, to je po 21. januarju, ko goduje sveta Neža, začno kokoši nesti. Ob kresu, ko se dan obesi, pojenjuje tudi nesnost. Za doseganje dobre prireje jajc bi morale biti kokoši v času nesnosti osvetljene od 14 do 16 ur na dan, od 10 do 8 ur bi morale biti izpostavljene temi. To pomeni, da bi morali rejci od konca avgusta do konca aprila, ko svetli del dneva ne traja 14 ur, po sončnem zahodu v hlevu prižgati luči za toliko časa, da bi skupaj z dnevno osvetlitvijo dosegli 14-urno osvetlitev,« svetuje dr. Terčič.
Vsi mali samooskrbni kmetje, ki za svoje kokoši skrbijo na tradicionalen način, nimajo kokošnjakov urejenih tako idealno, kot jim svetuje stroka, predvsem pa ima le redkokdo zamreženi del dvorišča, na katerem bi bile kokoši varne pred stikom s prostoživečimi pticami. Njihova perjad mora biti zato zdaj v skladu z ukrepi zaprta. Osvetlitev jim v večini zagotovijo, nikakor pa jih ne morejo obvarovati pred stresom, ki ga je povzročil odvzem svobode prostega gibanja. S težavo se ne spopadajo samo samooskrbni kmetje, ampak tudi večji rejci, ki imajo pašni ali ekološki način prireje perjadi.
So kot otroci
»Kokoške so kot majhni otroci. V začetku, ko smo jih zaprli, so bile precej nemirne. Njihovo največje veselje je, da brskajo in iščejo črvičke. Ko so zaprte, tega nimajo. Da so se nekako zamotile, smo jim potrosili v hlevu žito, da so ga kljuvale. Povsem zaprte smo imeli teden dni, po tem pa ni več šlo. Zdaj jim za nekaj ur na dan omogočimo pašo na prostem, saj pri nas ni mogoče upoštevati uredbe na način, da bi jih zaščitili z mrežami. Uredba predvideva, da je v tem primeru dovoljeno spustiti perjad za krajši čas na prosto,« je povedala inženirka zootehnike Andreja Makovec Beci, šele 26-letna kmetovalka iz Loke pri Zidanem Mostu, mlada prevzemnica kmetije. Ekološka reja kokoši nesnic, s katero se na kmetiji ukvarjajo, zahteva, da preživi perutnina tretjino svojega življenja na prostem.
»Poleg tega skrbimo, da je vse, kar potrebujejo kokoši, ekološko pridelano. Hranimo jih z žitom, grahom, repičnimi drobtinami, bučnimi drobtinami in drugo zelenjavo. Ne dodajamo sintetičnih aminokislin. Krma se draži, srečo imamo, da je veliko pridelamo sami,« pove. Pri hiši imajo kar 6600 kokoši, ki znesejo vsak dan okoli 5300 jajc. Z njimi oskrbujejo Dolenjsko in vse do Ljubljane, kjer jih najdemo v ekoloških trgovinah. »Nič ne skrbite, ne bo težav z jajci,« se nasmeje Andreja. Potrdi pa, da imajo manjši rejci težave: »Kolegica, ki ima par kokoši v okolici Ljubljane, opaža, da je manj jajc, odkar jih je zaprla.«
Virus ptičje gripe vsako zimo
Mnogi rejci so v dilemi: upoštevati državne ukrepe ali pustiti kokoši, da stopicajo okoli hiše, kot so navajene, smo ugotovili, ko smo poklicali nekaj malih, samooskrbnih rejcev. Okužbe s ptičjo gripo jih je strah, a še zdaleč ne tako kot leta 2006, ko je bila zaradi nje pri nas in v vsej Evropi panika, množično smo nakupovali zdravilo tamiflu, celo državne rezerve smo napolnili z njim. Kmetje opažajo, da se ptičja gripa pojavlja vsako zimo, njene žrtve so predvsem imunsko oslabljene ptice, s pomladjo pa gripa v večini izzveni.
Odkar je perjad zaprta, ne nese skoraj nič več jajc.
Veliki rejci podpirajo ukrepe
»V naših krajih v večini upoštevajo ukrepe države, morda odstotek kmetov pa jih ne in imajo kokoši na prostem,« je povedal veliki rejec Bojan Lončar iz Zenkovcev pri Bodoncih v Prekmurju, predsednik strokovnega odbora za perutninarstvo pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije. Kot veliki rejec – v hlevih ima 36.000 piščancev brojlerjev – mora zaradi nevarnosti ptičje gripe upoštevati druge ukrepe. Njegovi piščanci so vedno v hlevu, torej zdaj dodatnega zapiranja ne potrebujejo. Upoštevati pa mora predvsem ukrep razkuževanja in prepoved vstopa nepooblaščenih oseb v hlev. »Okužbo lahko vneseš v hlev na primer s čevljem, s katerim si na dvorišču pohodil iztrebek okuženega divjega ptiča. Zato moramo imeti pred hlevom bariero z razkužilom, v predprostoru se preobujemo. Razen rejca in tehnološke službe v tem času ne sme nihče vstopiti v hlev. Ob upoštevanju vseh predpisanih ukrepov je prenos okužbe tako rekoč nemogoč,« je zatrdil Lončar, ki v imenu velikih rejcev podpira vse ukrepe.
Kdaj bodo kokoši spet svobodne, je težko napovedati, dejstvo pa je, da se marsikateri ljubiteljski rejec v prihajajočih dneh, ko bo zaradi pirhov povečano povpraševanje po jajcih, razočaran.
