Ptičje petje je za nekaj dni zamrlo
Ko smo že mislili, da prihaja pomlad, nas je februar spomnil, da zima vendarle še ni rekla zadnje. Rastline, prve znanilke pomladi, ki so prehitro pokukale iz zemlje, so se tako ponovno znašle pod mehko snežno preprogo.
V nižinah je zapadlo sicer le nekaj centimetrov snega, v notranjosti Slovenije od 5 do 10 cm, v višjih legah tudi do 15 cm. Moker in težak sneg je poskrbel tudi za nekaj dodatnega dela – na teren so morali snežni plugi, številni prebivalci pa so prijeli za lopate ter čistili dovozne poti. Ker so temperature občutno padle, se bo sneg predvsem v višjih predelih dlje obdržal. Včeraj zjutraj so bile temperature najnižje v tej zimski sezoni, v Novi vasi na Blokah se je ohladilo celo do –19,6 stopinje Celzija. Na Jezerskem so izmerili –17,2 stopinje, v Murski Soboti, kjer snežne odeje ni, pa –10 stopinj Celzija. V Ljubljani se je živo srebro spustilo na –6 stopinj za Bežigradom in –8 stopinj na Viču.
Proti koncu februarja meteorologi napovedujejo postopno segrevanje: ali si bomo letošnje valentinovo potemtakem zapomnili tudi po tem, da nam je prinesel vrhunec letošnje zime.
Dan svetega Valentina je pod vplivom angleških in francoskih običajev po vsem svetu postal praznik zaljubljencev. Valentin pa ni samo zaščitnik ljubezni, pač pa velja tudi za enega izmed vremenskih svetnikov. Njegovo ime izhaja namreč iz latinske besede valens, kar pomeni močan in zdrav. Po njem so se priporočali za zdravje, še zlasti proti boleznim in šibkostim. Praznovanje njegovega godu je pogosto sovpadalo s pustnim časom, ki je bil že od nekdaj povezan z veseljem in porokami. Zaradi tega so mu priporočali mlade pare in novoporočence.
Poleg tega je Valentin tudi zavetnik čebelarjev in mladostnikov, saj velja, da se ob njegovem godu narava počasi prebuja. Star ljudski pregovor tudi pravi: Sveti Valentin ima ključ do korenin. Kar pomeni, da se začne ob tem času zemlja že prebujati iz zimskega spanja. Za letos pa bi lahko rekli: sveti Valentin da sneg do nižin.
Zimske vremenske razmere začasno vplivajo tudi na škodljivce, saj jih ohladitev upočasni oziroma ustavi njihov razvoj.
Zakaj ptice prepevajo?
Pred nenadno ohladitvijo so ob jutrih že odmevale melodije ptičjih skladb. Poslavljanje zime in naraščanje temperatur sta namreč ključen signal za ptice, da začnejo prepevati. Prvo intenzivnejše petje slišimo tako pri temperaturah od okoli 0 do 5 °C, čeravno začnejo nekatere vrste, kot so sinice in taščice, žvrgoleti že pri nekoliko nižjih temperaturah. V milih zimah, ko ostajajo temperature nad 5 °C, pa začnejo ptice prepevati že januarja.
V hladnejših letih običajno počakajo, da se temperature dvignejo na približno od 5 do 10 °C. Ko pa termometer preseže 10 °C, tedaj postane ptičje petje le še glasnejše in pestrejše. Daljši dnevi sprožijo tudi hormonske spremembe pri pticah, kar signalizira začetek gnezditvene sezone. Selivke, kot so lastovke, kukavice in slavci, se vračajo iz toplih krajev, njihov značilni zvok pa le še dodatno obogati vso to naravno melodijo.
Ptice prepevajo predvsem iz dveh razlogov: da označijo svoje ozemlje in da opozorijo nase, ko iščejo partnerja za parjenje. Večina jih prepeva le v sezoni parjenja, medtem ko nekatere vrste, kot je taščica, prepevajo vse leto. V zmernem podnebnem pasu pojejo predvsem samčki, medtem ko pri tropskih vrstah pojejo tudi samičke, pogosto v paru s samcem.
A ko smo že mislili, da je pomlad prevzela vajeti, je z novim mrazom narava za trenutek utihnila. Ptičje petje je zato za nekaj dni zamrlo, saj so ptice v nizkih temperaturah osredotočene izključno na preživetje ter na ohranjanje energije. Kljub tej kratki pavzi pa bodo s prvimi toplejšimi dnevi ptičje melodije že kmalu ponovno napolnile zrak ter napovedale prihod pomladi.
Prvi škodljivci so že tu
Sneg ima pomembno vlogo pri prezimovanju ozimnih posevkov, saj rastline ščiti pred nizkimi temperaturami in poškodbami zaradi mraza. Hkrati pa lahko prekomerno razvite rastline pozimi postanejo bolj dovzetne za negativne vplive, kot so poleganje, plesni in mehanske poškodbe zaradi izmeničnega taljenja in zamrzovanja snega.
Poleg vpliva na rastline pa zimske vremenske razmere začasno vplivajo tudi na škodljivce, saj jih ohladitev upočasni ali pa ustavi njihov razvoj. Ena izmed pomembnih skupin škodljivcev, ki lahko ogrožajo posevke, na primer, oljne ogrščice, so kljunotaji. Zaradi nenavadno visokih temperatur v januarju so jih v severovzhodni Sloveniji strokovne službe začele spremljati že v zadnji dekadi januarja. Prvi hrošči so se že ujeli, kar kaže na zgodnji začetek njihove aktivnosti.
Kljunotaji se začnejo običajno pojavljati zelo zgodaj spomladi, ko presežejo dnevne temperature 10 °C, temperature tal na globini 2 cm pa narastejo nad 6 °C.
Sveti Valentin je dal sneg do nižin.
