Ptujski Kosobrin s krokodiljo lobanjo: Ignac dvorec prenavlja po korakih
Dvorec Ristovec (Rüstenau), ki stoji v naselju Brstje pri Ptuju, je dokaj redek primerek t. i. vodnega dvorca. Zgrajen je bil v 15. stoletju in ima pisano zgodovino lastništva. Pred drugo svetovno vojno je bil lastnik gradu in posesti ptujski trgovec Franc Hojnik, nato je bila posest nacionalizirana. V njem so po drugi svetovni vojni uredili štiri stanovanja. Grad Ristovec je leta 1989 postal kulturni spomenik v lasti MO Ptuj.
Z namenom, da se ohranjajo kulturne, zgodovinske, arheološke, urbanistične, etnološke in umetnostno-zgodovinske vrednote ter zagotovi nadaljnji obstoj, je bil dvorec Ristovec leta 2008 razglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena na območju MO Ptuj, ta je dvorec na dražbi leta 2020 prodala domačinu in velikemu ljubitelju kulturne dediščine mag. Ignacu Janžekoviču, profesorju biologije in kemije, skoraj sosedu gradu Ristovec v primestnem naselju Brstje. Ta je dvorec svojih sanj na dražbi kupil iz prihrankov.
Zanimiv je podatek, da je mag. Ignac Janžekovič skupaj z bratom mag. Marjanom Janžekovičem že pred več kot četrt stoletja pripravil idejno zasnovo za oživitev dvorca, ki jo bo zdaj poskušal tudi uresničiti. Ker je po stroki naravoslovec, bo rdeča nit oživitve dvorca povezana z zdravilnimi rastlinami, v dvorcu Ristovec bi imel sedež inštitut za zdravilne rastline, ki ga v Sloveniji še nimamo. Del dejavnosti bi rad namenil v izobraževalne namene, za naravoslovne tabore in delavnice, ki bi privabljali vse generacije. Potekali bi manjši tabori za družine, da bi se praktično spoznale z ekološkim vrtnarjenjem in vzgojo zelišč. Mogoč je že ogled notranjosti dvorca in njegove urejene okolice, lastnik pa ga z veseljem pokaže po predhodnem dogovoru.
Jabolka in hruške za vse
Z nakupom gradu so se Ignacu torej uresničile otroške sanje, vsem je hvaležen za donacije in moralno podporo! »Ko sem bil star sedem let, sem hodil po bližnjici čez to dvorišče, sem šel dol s ceste pa čez jarek noter pa tu ven. Drugi sošolci so hodili okrog. Sem si želel, da bi ga imel, zdaj ga pa imam. Sem na sredini svoje življenjske poti, in če Bog da zdravja, bom grad Ristovec v celoti obnovil in mu vdihnil življenje! Za mlade in stare!« Ignac, nekateri ga imenujejo tudi ptujski Kosobrin, graščak v 21. stoletju, pripoveduje, kako se je v šolo sprehajal mimo gradu in sanjaril, da bo nekoč njegov.
Grad, enonadstropna stavba s tlorisom v obliki črke L, je prvič omenjen kot dvor, ki ga je obdajal ribnik. Danes ga voda ne obdaja več, a mnogi ga še poznajo pod imenom vodni grad, ki so ga skozi stoletja dograjevali, menjala se je funkcionalnost. Tako ga je plemstvo, natančneje družina Leslie, najverjetneje uporabljala kot lovski dvorec, pozneje pa je nudil prostor domačinom, saj so bila v njem urejena stanovanja.
Ignac Janžekovič je biolog, kemik, strokovni sodelavec na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, ki je del univerzitetnega botaničnega vrta, ki ga je pomagal celo vzpostaviti. Pred gradom pogled pritegnejo gredice in vrt. Ta ni le odlično igrišče za grajske mucke, vrt je prava zakladnica rastlin. Na kraju, kjer je danes vrt, je bilo nekdaj gospodarsko poslopje, konjski hlevi.
Ti so bili pred približno dvajsetimi leti podrti. Za vsak delček gradu in okolice ima strokovnjak za rastline idejo – le malo stran od vrta bi postavil hiške za ekološko tržnico, kakršne na Ptuju še nimajo. To idejo je občina podprla. Janžekovič ima na svoji posesti sedem katalp, mladiče velikih katalp, ki so rasle na ptujski tržnici. Namerava posaditi tudi sadno drevje, stare sorte, pa tudi kakšne novejše. »Te hruške, jablane bi bile nasajene na nabrežini, da bi jih ljudje videli, pokušali in bi si lahko vsak kaj utrgal,« razlaga Ignac.
Čudež v malem
Na vprašanje, zakaj je kupil grad, sogovornik pove, da ga je preprosto želel vrniti ljudem. Ga urediti, zasaditi, urediti knjižnico in prostore za druženje. Grad ne bi bil le njegov, prostor bi delil z vsakim, ki bi ga želel videti. Pomemben je tudi izobraževalni namen. Otroci, mladostniki, študenti pa tudi odrasli bi spoznavali različne rastline, sorte ali bi se le zatekli v zeleno oazo nedaleč od mestnega jedra.
Tako je na svojem gradu že gostil otroke iz osnovnih šol, ki so med naravoslovnim dnevom spoznavali skrivnosti Ristovca. Letos je naravoslovni dan tam organizirala OŠ Olge Meglič, otroci pa so naposled lahko spoznali enega izmed skritih biserov Ptuja. Namen je, da bi grad obiskovali tudi študenti, ki bi lahko med debelimi zidovi celo bivali. Bivanje bi bilo organizirano kot simbioza – bivali bi brez stroškov, jedli bi pridelke iz Ristovca in z Ignačeve kmetije, v zameno pa bi s košnjo ali podobnimi deli pomagali na gradu. Enkrat bosta v njem urejeni tudi knjižnica in čajnica.
Sem na sredini svoje življenjske poti, in če Bog da zdravja, bom grad Ristovec v celoti obnovil in mu vdihnil življenje.
»Želel bi, da bi dvorec postal raziskovalno, izobraževalno, kulturno in umetniško središče v malem obsegu.« Notranjost gradu je raj za ljubitelje zbirateljstva. Med sprehodom opazimo knjige, umetniška dela in celo krokodiljo lobanjo! Posebnost je še prostor za zelhanje mesa, pa krušna peč, ki se nadaljuje v kamin. Zanimivo je tudi podstrešje, na katerem želi urediti razstavni prostor.
