Ptujski lük ostane dolgo, do naslednje pomladi (FOTO)
V Dornavi, prestolnici ptujskega lüka, je bila konec tedna spet glavna zvezda ta posebna čebula Spodnjega Podravja. Ptujski lük namreč v kuhinjah na ptujskem območju in tudi širše redko manjka. Znano je, da se lahko meša z vsem, lahko pa ga uživamo tudi surovega. In ker ga imajo na Ptujskem tako radi, mu vsako leto posvetijo celo lokalni praznik. Kljub ne najbolj ugodnim vremenskim razmeram je bilo tudi za 28. lükarski praznik ob večnamenskem centru znamenite poljščine v izobilju.
Obiskovalci od blizu in daleč so lahko poskusiti specialitete, kot so oljof lük z jajci, lükarski sendvič, domači kruh z zaseko, lükom in rdečim mesom iz tünke ter gibanico. Seveda pa ni manjkalo niti mesnih dobrot, predvsem kotlovine in jedi z žara – spet z lükom, za kar je tudi tokrat poskrbela mesarija Herga iz Mezgovcev ob Pesnici. V veliki vročini je v potokih tekel znoj, a tudi pijača.
Organizatorji, člani Turističnega etnografskega društva Lükari, ki ga vodi predsednica Maja Bezjak, si zaslužijo vse pohvale. Predstavili so kmečka opravila, povezana s pridelavo lüka: od priprav lükeca do trženja lüka na prireditvenem prostoru. Na prizorišču so pletli košare in druge vrbove izdelke, dogajanje pa so popestrili še z glasbenim programom. Nastopili so Ljudske pevke iz Dornave, Ljudski godci, Folklorna skupina Mladi lükarji z OŠ dr. Franja Žgeča iz Dornave, Pevke ljudskih pesmi iz Markovcev, Moški oktet iz Dornave, Pihalna godba občine Dornava, Vokalna skupina Kitike, vokalistka Nuša Bezjak, za zabavo dolgo v noč je poskrbel Ansambel Petovia.
Lükarija
Čebula je zelo stara poljščina. Izhaja iz Azije, k nam pa naj bi jo prinesli Turki. Pridelovanje čebule – lüka – za trg se je na Ptujskem razširilo na začetku prejšnjega stoletja. Po pisanju Antona Ingoliča se je pridelava začela prav v Dornavi in Mezgovcih ter se razširila v Moškanjce in bližnje vasi. Za to območje se je uveljavilo skupno ime Lükarija. Čebulo so prodajali v Celje, Rogatec, Radgono, Mursko Soboto, Dravograd, Slovensko Bistrico, predvsem pa na Hrvaško, v Varaždin, Krapino, Čakovec, celo v Gradec in na Madžarsko. Po drugi svetovni vojni, nekako v 70. letih, je pridelava lüka močno upadla. Pridelovalci so se raje posvetili drugim kmetijskim kulturam, pri katerih je bila možna strojna obdelava. Ptujski lük je zaščiten z geografsko označbo porekla in močno priljubljen, ker zelo dolgo ostane dober, vse do naslednje pomladi.
Mednarodni projekt
Turistično etnografsko društvo Lükari je usmerjeno k ohranjanju dornavske kulturne dediščine, običajev, kulinarike in tradicije. Člani izročilo uspešno prenašajo na mlajše rodove, je poudarila predsednica Maja Bezjak. »Naše društvo že dolga leta piše zgodbo o lükarjih. To so tisti marljivi, pridni, delavni ljudje, ki se trudijo ohraniti zapuščino, ki nam je dana, in jo prenesti na mlajše rodove. Prepoznavni smo po oračih, kurentih, dornavskih ciganih, ljudskih pevkah, sekciji za aranžiranje, ljudskih godcih. Res je, zelo smo številni in zelo aktivni. Naše prireditve so razpete skozi vse leto, začnejo pa se s prvo brazdo, nadaljujejo z velikonočnimi delavnicami in izdelavo presmeca, košnjo na star način in lükarskim praznikom. Letos nam je uspelo v nabor naših dejavnosti dodati še novo, in sicer smo sodelovali v mednarodnem projektu Dnevi poezije in vina na Čušekovi domačiji.«
28. lükarski praznik so že organizirali.
Ob zahvali članstvu in dornavskemu županu Mateju Zorku za vso podporo pri delovanju društva je Bezjakova povedala, da so se priprave na njihovo osrednjo prireditev začele že s sajenjem čebulic in se nadaljevale s pletjem, spravilom na skedenj, pa spet iz skednja, čiščenjem ter spletanjem v krence. »Za zgodbo stoji veliko ljudi, vloženega je veliko prostega časa, veliko veselja. Zahvalila bi se tudi PGD Dornava in PGD Mezgovci za pomoč pri varovanju naših prireditev. Kot veste, že dolga leta sodelujemo s turističnim društvom iz Mežice, ki se je tudi letos odzvalo našemu povabilu. Tudi mi jim bomo po svojih močeh tako, da jim bomo namenili del izkupička od srečelova. Zaradi ujme so za njimi težki trenutki, zato smo še posebno veseli, da so danes z nami.«
Prepoznav-ni smo po oračih, kurentih, dornavskih ciganih, ljudskih pevkah, sekciji za aranžiranje, ljudskih godcih.