Pulmolog v izolski bolnišnici necepljenim: Od nas ne pričakujte empatije
Objava specialista pulmologije Srđana Lukića, ki je zaposlen v izolski splošni bolnišnici, dviga prah. Zdravnik se je na twitterju razpisal o covidnem bolniku, ki se ni cepil in je pristal na zdravljenju v bolnišnici. Z veliko mero cinizma je v srbohrvaškem jeziku opisal, kako se je bolnik srednjih let boril z virusom in da je ob sprejemu v bolnišnico povedal, da se ni cepil, ker je želel okužbo preboleti po naravni poti.
»Vsekakor je nemogoče, da bi si zapomnil vse covid paciente, ki so bili v moji bolnišnici, a enega zagotovo ne bom pozabil. Gre za pacienta srednjih let, ki je ob prihodu v bolnišnico izjavil, da se ni cepil proti covidu, ker želi bolezen preboleti na naraven način,« je začel Lukić. V nadaljevanju je povedal, da je preživel nekaj časa na covid oddelku, kasneje se mu je stanje poslabšalo in je moral na intenzivno terapijo, kjer je zanj skrbelo še več zdravnikov in sester. »Ob pomoči tehnologije, ki je danes dostopna, je preživel,« je zapisal in nadaljeval, da je po dveh mesecih ležanja na covid oddelkih moral zaradi mišične atrofije v tretjo zdravstveno ustanovo, kjer je imel rehabilitacijo.
»Po rehabilitaciji bo potreboval še vsaj šest mesecev, če ne kar leto dni, da bo prišel do fizične moči, ki jo je imel pred boleznijo. Verjetno pa je ne bo nikoli dosegel, ne glede na to, kako zelo se bo trudil. Ampak to je želel, ali ne?« je zapisal in dodal, če bi upoštevali njegovo željo, ki se ji je odrekel, ko je vstopil v bolnišnico, in bi virus preboleval na naraven način, ga po nekaj dneh ne bi bilo več. »Preživel je zaradi pomoči na desetine ljudi, ki se več kot dve leti borijo kot levi.«
Lukić je zapisal, da je cepivo prišlo pred letom in pol, a ni izpolnilo pričakovanj. Ker je dovolj, da zavaruje ljudi pred težkim potekom bolezni, je nemogoče opisati občutke, ko se vsak dan trudite do maksimuma, da bi se ognili tistemu, kar bi lahko rešili s cepljenjem. »Mi ne izbiramo svojih pacientom,« je dejal in dodal, da so tudi zdravstveni delavci samo ljudje z emocijami in da te emocije ne vplivajo na njihov posel, a vplivajo na njih osebno. Zaključil je: »Ko boste nekega dne zaradi svoje neumnosti v bolnišnici, kar se bo tudi zgodilo, vas bomo zdravili po vseh protokolih, a ne pričakujte niti kančka empatije, ker je ne boste dobili. Vljudni bomo, a vedite, da za tem preziramo vsak del vašega škodljivega uma. Do snidenja.«
