GASILKE
Punce, dajmo vsaj še eno vajo!
Ženska gasilska desetina PGD Sušje je pokazala, kako je mogoče s trdim delom v dveh letih priti od 22. mesta do državnih podprvakinj.
Odpri galerijo
Na Ribniškem lahko vaščani Žlebiča, Sušij, Slatnika in Gorenjih Lazov, vseh skupaj je približno 400, zadnja dva meseca brezskrbneje spijo, saj bojazni, da bi jim podeželski mir skalilo oglašanje rdečega petelina, skoraj ni. Če pa bi zublji kdaj pri njih kazali moč, bi jo v kali zatrli vrli gasilci PGD Sušje oziroma njihova ženska članska desetina B.
Slednja se namreč ponaša z naslovom državnih podprvakinj, ki so si ga prigarale na tekmovanju za pokal Matevža Haceta v Gornji Radgoni. Da jim gre ta prostovoljna dejavnost zlahka od rok, so nazorno pokazale v treh panogah na prekmurski ravnici.
»Pride soseda in me vpraša, ali bi se jim pridružila. Z veseljem sem ji pritrdila. Ogenj bomo gasile kot sovaščanke pred nami,« odstira spomine, kako se je tudi v njej prebudila želja po gasilstvu. Že čez eno leto je druščina dobila svoj profil. Pa ne onega na družabnem omrežju, kot se reče danes, ko hočeš biti viden, ampak tistega med stanovskimi kolegi, pravi Zagrajčanka Nuša Petelin, ki je prve črke gasilstva spoznala že v rojstni vasi nad Krko. Gasilske uniforme so pritegnile vse več vaščank, o katerih se je začelo govoriti tudi v moški gasilski družbi, in to jim je seveda ugajalo.
Za njihove uspehe, teh je bilo v 15 letih res veliko, je nedvomno zaslužen tudi mentor Alojz Lovšin, gasilec od sedmega leta in za katerega pravijo, da je odločen, pravičen in nepopustljiv. Predvsem zaradi teh lastnosti si ga članice ženske desetine B PGD Sušje v svojih vrstah želijo še naprej: Breda Trdan, Bernarda Drobnič, Vilma Govže, Marija Lovšin, Petra Šilc, Sabina Novak, Jana Petek Volčanšek, Zdenka Štupica, Lucija Tanko in Nuša Petelin.
»Pred nami je velik izziv. Želimo si uvrstitve na gasilsko olimpijado, ki bo v Celju. Smo generacija približno enakih let, zmožnosti in ciljev,« so poudarile ob prejemu občinskega priznanja.
Slednja se namreč ponaša z naslovom državnih podprvakinj, ki so si ga prigarale na tekmovanju za pokal Matevža Haceta v Gornji Radgoni. Da jim gre ta prostovoljna dejavnost zlahka od rok, so nazorno pokazale v treh panogah na prekmurski ravnici.
Trud je bil poplačan
»Leta 2016 smo v Kopru na tem tekmovanju pristale na 22. mestu. Seveda nam ni šlo po željah, bile pa smo odločne, da se prek regijskega tekmovanja znova uvrstimo na državno prvenstvo. Temu primerno smo vadile, seveda še precej bolj zagnano kot do takrat. Naš trud je bil poplačan, čeprav nam je konkurenca dihala za ovratnik. To je nedvomno velik dosežek društva, tudi Gasilske zveze Ribnica,« je polna hvale za sotrpinke ponosna razložila njihova desetnica Lucija Tanko, ena od ustanovnih članic.
»Pride soseda in me vpraša, ali bi se jim pridružila. Z veseljem sem ji pritrdila. Ogenj bomo gasile kot sovaščanke pred nami,« odstira spomine, kako se je tudi v njej prebudila želja po gasilstvu. Že čez eno leto je druščina dobila svoj profil. Pa ne onega na družabnem omrežju, kot se reče danes, ko hočeš biti viden, ampak tistega med stanovskimi kolegi, pravi Zagrajčanka Nuša Petelin, ki je prve črke gasilstva spoznala že v rojstni vasi nad Krko. Gasilske uniforme so pritegnile vse več vaščank, o katerih se je začelo govoriti tudi v moški gasilski družbi, in to jim je seveda ugajalo.
Nov gasilski domV Sušjah gradijo nov gasilski dom, kjer bo prostor ne le za tehniko in opremo, ampak tudi za vaška srečanja. Vse več novih članov, zlasti mladih, namreč trka na njihova vrata, uspeh ženske desetine pa jim je zagotovo dal še dodatnega vetra v jadra.
Želijo na gasilsko olimpijado
Ne le prostovoljstvo in pripadnost uniformi, desetino povezujejo tudi solidarnost, družabnost, prijateljstvo in tovarištvo v vsakdanjemu življenju. Palico drži v roki, se malce pošalijo, Zdenka Štupica, tudi ustanovna članica. Ko so naporne vaje na vrhuncu, ona vedno reče: »Punce, dajmo vsaj še eno, za diplomsko nalogo!« V začetku je imela vedno ob sebi telefon. Ko je zacingljal, se je nemudoma oglasila. Kot podjetnica je morala sprejemati naročila za prevoz tovorov. Že dolgo ni več tako. Ko se na zaslonu izpiše številka, Zdenka odvrne: »Naj počaka, da bo vaje konec.«Kako se znajo v praksi spoprijeti z ognjem in dimom, so pokazale že nekajkrat. Enakovredno kot člani. »Večkrat je zagorelo, me pa smo pomagale in opravile manj vidne, a nič manj pomembne naloge. Tudi motorni brizgalni smo vselej kos,« pritrdijo.
Za njihove uspehe, teh je bilo v 15 letih res veliko, je nedvomno zaslužen tudi mentor Alojz Lovšin, gasilec od sedmega leta in za katerega pravijo, da je odločen, pravičen in nepopustljiv. Predvsem zaradi teh lastnosti si ga članice ženske desetine B PGD Sušje v svojih vrstah želijo še naprej: Breda Trdan, Bernarda Drobnič, Vilma Govže, Marija Lovšin, Petra Šilc, Sabina Novak, Jana Petek Volčanšek, Zdenka Štupica, Lucija Tanko in Nuša Petelin.
Gasilske uniforme so pritegnile vse več vaščank, o katerih se je začelo govoriti tudi v moški gasilski družbi, in to jim je seveda ugajalo.
»Pred nami je velik izziv. Želimo si uvrstitve na gasilsko olimpijado, ki bo v Celju. Smo generacija približno enakih let, zmožnosti in ciljev,« so poudarile ob prejemu občinskega priznanja.