Pust prignal zimo in prinesel dež

Pustni vikend je bil obsijan s soncem in pomladansko topel. Misija rajanj je namenjena preganjanju zime in slavljenju pomladi. Letos je to poslanstvo nekoliko izzvenelo, saj prave zime ni bilo. Bilo je nadpovprečno toplo in suho. Od začetka januarja do pustnega torka je po Sloveniji padlo precej manj padavin, kot je običajno v dolgoletnem povprečju. Redki so bili dnevi, ko je padlo več kot 5 mm padavin. Tla so presušena in pustni dež bo popravil suhe razmere. Te so se kazale tudi v nizkih pretokih številnih manjših vodotokov v severovzhodni in osrednji Sloveniji kot tudi na pretokih Sore, Savinje in Krke. Akumulacija toplote od začetka leta se je februarja opazno povzpela nad običajne vrednosti.


To je k rasti spodbujalo tudi ozimna žita, ki pa že kažejo znake pomanjkanja vlage, zaradi česar je bilo onemogočeno črpanje hranil iz tal. Žitna polja imajo zato marsikje rumeno podobo. Napovedane padavine bodo zelo dobrodošle. Vremenske razmere z visokimi temperaturami zraka v drugi polovici februarja so omogočile tudi razvoj prvih škodljivcev. V naravi že letajo čebele in metulji citrončki. Na poljih se po prezimitvi, ko se temperature zraka povzpnejo na 12 °C, začno pojavljati kljunotaji. Poznamo jih več vrst, najpomembnejši pa so ogrščični oziroma repični, stebelni kapusov ter redkvin kljunotaj. Škodo povzročajo predvsem ličinke, ki se zavrtajo v steblo in vrtajo po njem, s čimer se zmanjša pretok snovi po rastlini. Rastline zaradi izjedenih stebel tudi značilno polegajo v otokih.

Zgodnje mačice

Pred prehodom hladne fronte se je ponekod razcvetela iva (Salix caprea), ponekod imenovana kozja vrba. Iva je dvodomna vrsta. Cveti precej pred olistanjem, zgodaj spomladi, včasih celo pozimi. Cvetovi so rumenkasto-zelene barve; moške mačice so sprva srebrno kožuhovinaste, potem pa zlato rumene zaradi prašnih niti, ki mole iz njih; ženske mačice so daljše in zelenkaste. Letos je bilo njeno cvetenje eno najzgodnejših v zadnjih 70 letih, odkar ARSO beleži podatke. Na večini fenoloških postaj je pojav cvetenja več kot tri tedne zgodnejši kot običajno.


V Ljubljani je zacvetela 17. februarja, podobno kot leta 1990, ko je zacvetela 21. februarja, ki je do zdaj zabeležen kot najzgodnejši datum. Iva izvira iz Evrope in zahodne in osrednje Azije. Spada med pionirske in hitro rastoče rastline, ki imajo široko razširjenost po Evropi in Aziji v borealnih in zmernih conah. Znanstveno ime caprea pomeni koza, kar verjetno izhaja iz dejstva, da so bili njeni listi uporabljeni kot krma za koze. Je zelo dragocena večnamenska vrsta, ki se uporablja predvsem za pridelavo biomase, za vrtnarjenje in žive meje, uporablja se tudi zaradi sposobnosti za črpanje težkih kovin, kot sta kadmij in cink, z onesnaženih mest. Je značilna spremljevalka spomladanskih aranžmajev in cenjena kot medonosna rastlinska vrsta.

Vremenski prehod v pomlad

Kar več pregovorov je povezanih s koncem februarja in pustnim časom, žal marsikateri nakazuje bojazen, da je ohladitev v zgodnji pomladi še možna. Tako pravijo Pustna nedelja pod oknom, velika noč za pečjo (letos bo 12. aprila). Sv. Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi (25. februar). Po sv. Matiji ne gre lisjak čez led domu. Kadar Matija zmrzuje, še 40 dni mraza prerokuje.

In kaj obetajo sezonske napovedi? Po prvih ocenah se bo milo zimsko vreme nadaljevalo tudi v pomladnih mesecih skoraj po vsej Evropi. Center ECMWF za marec, april in maj napoveduje večjo verjetnost, da bo v povprečju temperatura v vsej Evropi nad dolgoletnimi pričakovanimi vrednostmi. Modelski izračuni za padavine ne izkazujejo podobnih informacij, za območje srednje Evrope namreč ni indikacije, da bi količina padavin marca, aprila in maja odstopala od dolgoletnega povprečja. V Skandinaviji naj bi obstajala verjetnost, da bodo skupne trimesečne padavine nadpovprečne. Podobna, le malo šibkejša indikacija za osrednji Balkan nakazuje podpovprečno količino padavin. Andreja Sušnik