Radenčanom ne bodo vzeli Titove ceste

Glas ljudstva je očitno kdaj tudi uslišan – čeprav pri nepotrebnem zapletu s preimenovanjem ulic v Radencih še ne dokončno. Potem ko je tamkajšnji župan Roman Leljak odločil, da ne bo razpisal referenduma o spornem preimenovanju Titove ceste v Cesto osamosvojitve Slovenije, in je zadeva končala na upravnem sodišču, je svojo odločitev sporočilo Ustavno sodišče RS, ki je zadržalo izvrševanje občinskega odloka o spremenjenem imenovanju ulic, trgov in naselij v Radencih do končne odločitve glede pobude o referendumu.

Dva sodnika proti

Po presoji ustavnega sodišča, kjer so sodniki glasovali 7:2 (proti sta bila Marko Šorli in ddr. Marko Jaklič, op. a.), ni izkazano, da bi zadržanje izvrševanja izpodbijanega občinskega odloka lahko povzročilo občutnejše škodljive posledice, zlasti ob upoštevanju dejstva, da je poimenovanje Titova cesta v veljavi že vsaj od leta 1979. Če spremembe ne bi zadržali, pa bi ob poznejši razveljavitvi oziroma odpravi odloka zaradi morebitne protiustavnosti oziroma nezakonitosti lahko nastali nepotrebni stroški tako za stanovalce kot za občino (plačilo menjave dokumentov, hišnih in uličnih označb ter dela, ki je za to potrebno), piše v sklepu ustavnega sodišča, ki je bil sprejet 1. julija.

Ker so po presoji ustavnega sodišča posledice, ki bi nastale z izvrševanjem izpodbijanega odloka, hujše od posledic, ki jih lahko povzroči zadržanje izvrševanja izpodbijanega odloka, je sodišče zadržalo izvrševanje odloka do končne odločitve. Odločitev je bila sprejeta v postopku za preizkus pobude o referendumu, na katerem bi v Radencih odločali o preimenovanju Titove ceste v Cesto osamosvojitve Slovenije. Slednje je občinski svet sprejel 28. maja, pobudniki referenduma pa so se temu uprli, ker je Titova cesta po njihovem zgodovinsko dejstvo, na katerem so in bodo lahko gradili bodočnost, ter gre po njihovem mnenju za popolnoma nepotrebno provokacijo župana Romana Leljaka. Ta bo očitno moral popustiti pod pritiski skupine občanov, ki si prizadevajo za razveljavitev odloka mestnega sveta, da se Titova cesta preimenuje v Cesto osamosvojitve Slovenije.

Ustavno sodišče se je očitno postavilo na stran občanov, ki so nasprotovali občinskemu svetu z županom Romanom Leljakom na čelu. Kot so v sklepu še pojasnili ustavni sodniki, primer v Radencih ni enak primeru v Ljubljani, ko se je dejansko zgodilo preimenovanje Titove ceste (nazaj) v Štajersko cesto. Poimenovanje Titova cesta v Radencih je bilo, tako sodišče, namreč uvedeno še pred osamosvojitvijo Slovenije, v Ljubljani pa se je znova uvedlo šele leta 2009. Tako v tistem primeru ni šlo za obstoječe poimenovanje, ki bi se ohranilo še iz prejšnje ureditve.

Odzval se je na facebooku

Podpisniki pobude o referendumu, na katerem bi v Radencih odločali o preimenovanju Titove ceste v Cesto osamosvojitve Slovenije, župan Roman Leljak pa je njihovo pobudo dvakrat zavrnil, so v začetku julija vložili tožbo na upravno sodišče. Franc Vukajč, prvi podpisnik pobude, s katerim smo se pogovarjali še konec tedna, ko ni vedel za odločitev ustavnega sodišča, nam je razlagal, da so na upravno sodišče vložili veliko dokumentacije, še več pa nasprotna stran, ki da je posredovala vedno več »nepotrebne zgodovinske dokumentacije, ki nima zveze s tematiko preimenovanja ulic v Radencih«. Že prej je Vukajč napovedal, da bodo, če jim ne bo uspelo po upravni poti ali prek ustavnega sodišča, demonstrirali tako dolgo, dokler župan ne odstopi. »Takšnega župana v Radencih nočemo imeti, župan je nesprejemljiv za večino, to lahko mirno govorim vsaj v imenu 700 podpisnikov peticije in zahteve po razpisu referenduma,« je dejal.

Roman Leljak pa se je na odločitev ustavnega sodišča odzval na facebooku: »Obveščam vse občane, da se zapleta glede preimenovanja Titove ceste. Ustavno sodišče je zadržalo izvajanje odloka, kljub temu da sem ga po uradni dolžnosti zadržal tudi sam, o postopku pa tudi odloča upravno sodišče. Osebno mi je nerazumno, da je ustavno sodišče preskočilo upravno. Ali gre za nezaupanje upravnemu sodišču ali pa dogovor med sodišči, kar bi bila huda kršitev načela pravne zakonitosti. Vse to pa občini povzroča velike stroške z odvetniki. Pravni postopek bi lahko trajal leto in več. Verjetno bom sprejel odločitev in občinskemu svetu na naslednji seji predlagal, da odpravimo Odlok o preimenovanju Titove ceste, hkrati pa na isti seji predlagal, da izvedemo referendum, na katerem bomo odločili o imenu ulice. Izvedli bi ga spomladi 2021. Strošek z referendumom bi bil bistveno manjši kot strošek pravdanja, ob dejstvu, da nimamo zagotovil o pravičnem delovanju pravne države. Preseneča, da je sedem ustavnih sodnikov v nasprotju s svojo dosedanjo prakso kljub neizkoriščenju pravnih sredstev prehitelo sodnike upravnega sodišča in so zaščitili Titovo cesto.«