Ranina očarala francoskega chefa

»Vino radgonska ranina je stara avtohtona sorta, ki izvira z območja Radgonskih goric. Vino je sijoče rumene barve z nežnim zlatim odtenkom. V vonju zaznamo bogastvo aromatike tropskega sadja. Nežna kislina daje v okusu posebno svilnatost. Bogastvo aromatike se zaključuje z dolgim pookusom.«

Tako vedo o avtohtoni slovenski sorti povedati poznavalci te žlahtne kapljice. Gre namreč za sorto z zelo zanimivo in uspešno zgodbo, ki ima velike možnosti za razvoj.

Sorto so odkrili že okrog leta 1900.

Radgonsko ranino je na radgonsko-kapelskem vinorodnem okolišu, na posestvu v Hercegovščaku, odkrila družina Clotar Bouvier, in sicer okoli leta 1900. Znanstveno jo je prvič omenil Franz Zweifler leta 1929, učitelj in ravnatelj Deželne sadjarske in vinarske šole v Mariboru, eden vodilnih strokovnjakov za vinogradništvo in vinarstvo svoje dobe na Štajerskem, ki je bil prav tako svetovalec vinarskega podjetja Clotar Bouvier. Okoli ranine se je spletla cela znanost, od tehnologije, vinogradništva, kletarjenja do senzorike in končnega turističnega gastronomskega produkta.

Podnebje se spreminja

Stanko Vršič s fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede na mariborski univerzi je zadnjič izpostavil, da je izvor trte ranina definiran v Sloveniji in je tako edina bela sorta poleg sorte zelen. Genetsko je križanec pinota in rumenega muškata ter ima 44 sinonimov v bazi vinske trte VIVC. Danes ranina dozoreva 32 dni prej kot pred 43 leti, in sicer zaradi spremembe podnebnih parametrov (zaradi višje temperature, manj padavin), zato je Vršič že izzval vinogradnike, naj razmišljajo raje o sajenju ranine na manj osončenih legah. Da bi podaljšali čas dozorevanja ranine, predlaga tudi spremljanje njenega cepljenja na različnih podlagah.

Danilo Steyer ranini posveča veliko pozornost že zaradi njenega izjemnega potenciala.

Gostiteljica in enologinja Radgonskih goric Klavdija Topolovec Špur se strinja s prof. Vršičem o potencialu, saj je ranina v Radgonskih goricah zamenjala renski rizling in so tako z 68 hektarji postale Radgonske gorice največji pridelovalec ranine: »S svojo sadnostjo, svežino, cvetico in nizkimi kislinami je primerna za zvrsti in je sestavina tako srebrne radgonske penine kot tudi buteljčnega janževca. Iz ekološkega vinograda na 5-hektarskem posestvu sorte ranina v Črešnjevcih je tudi osnova za naravno peneče se vino pet-nat. Skupaj s tehnologi in vinogradniki poskušamo reševati izzive prisilnega dozorevanja v 2 do 3 dneh.«

Celo noč ni mogel spati

Vinsko delavnico sedmih sodelujočih vinarjev s pripadajočimi skrbno izbranimi šestimi pari vin in grižljaji pod taktirko kuharskega mojstra Aleksandra je vodila Tadeja Vodovnik Plevnik iz KGZ Maribor, ki kot svetovalka specialistka za vinarstvo, degustatorka-ocenjevalka ter predavateljica na tečajih sommelierstva dobro pozna ranino. Opisuje jo kot univerzalno sorto, predvsem pa izpostavlja, da je prvi mošt, ki ga dobijo na Štajerskem, prav iz ranine.

»Ranino so mi pokazali tujci,« pa se je spominjal vinar Danilo Steyer. »Nikoli ne bom pozabil, kako je slavni francoski kuhar Joël Robuchon na obisku v Sloveniji neko jutro povedal, da celo noč ni mogel spati, ker ga je nekaj tako pretreslo. Nato smo vsi odprtih ust čakali, kaj bo povedal. Rekel je, da ni mogel spati prav zaradi ranine, saj ga je čisto očarala. Takrat smo začeli prodajati prvo ranino v francoske restavracije.« Na posestvu Steyer je paradni konj resda dišeči traminec, a ranini namenjajo enakovredno pozornost prav zaradi njenega izjemnega potenciala. Izvedeli smo, da je ima celo na daljnem Japonskem veliko ljubiteljev.

Lokalni vinarji, kot so Steyer Vina, Vina Tempus, Vina Fleisinger, Vinogradništvo Kolarič, Vinarstvo Hafner in Anina klet, pomagajo prenašati ime ranine daleč v svet.