PRVI ŠOLSKI DAN
Spet v šolo: pripravljeni, da se lahko stvari hitro spremenijo
Pred prvim šolskim dnem smo se z ravnateljem osnovne šole, ki pričakuje še eno zahtevno leto, pogovarjali o tem, kako se s šolo spopadajo otroci in kako starši.
Odpri galerijo
Zadnje priprave pred prvim šolskim dnem na OŠ Božidar Jakac v Ljubljani FOTO: Jože Suhadolnik, Delo
Jutri je prvi šolski dan. Dan, ki pomeni prelomnico v življenju otrok. Dan, ki ga nekateri pričakujejo z veseljem, drugi pa z odporom. Letos bo šolski prag prvič prestopilo 21.198 prvošolcev (lani 21.438), skupaj pa bo osnovno šolo po državi obiskovalo 193.116 učencev (lani 191.036). V šolskem letu 2021/22 bo delovalo 456 matičnih osnovnih šol ter 315 podružničnih šol. »Pričakujemo okrog 76.000 srednješolcev, od tega v začetnem letniku programov nižjega poklicnega, srednjega poklicnega, srednjega strokovnega in gimnazijskega izobraževanja dobrih okrog 20.000 novincev,« so zapisali na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Kot smo poročali, imajo vsi starši prvošolcev (mati in oče) možnost otroka pospremiti v šolo, saj so upravičeni do prostega dneva v ta namen. Več preberite v spodnjem članku.
Otroci se vračajo v šolske klopi, s tem pa tudi na šolske poti, opozarja agencija za varnost prometa, ki vsako leto organizira dejavnosti za večjo varnost otrok na poti v šolo. Pet pravil, na katere opozarjajo, je: vidnost v prometu, varno prečkanje ceste, uporaba čelade na kolesu, uporaba varnostnega pasu, ne gledanje na telefon, ampak na cesto. Kot zdaj že vrsto let, bodo prvi teden pouka po poletnih počitnicah za varnejšo pot v šolo skrbeli tudi gasilci in drugi prostovoljci.
O tem, kako se spopadajo z začetkom novega šolskega leta in posledicami lanskega smo se pogovarjali z ravnateljem Osnovne šole Spodnja Šiška Francijem Hočevarjem.
Tudi letos začetek po modelu B
Organizacija in izvedba pouka bo potekala po modelu B, kar pomeni, da se bosta v vzgojni-izobraževalnih zavodih izvajala tako obvezni kot tudi neobvezni del izobraževalnega procesa. Ob upoštevanju priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) se lahko izvajajo vse dejavnosti in programi, vključno z dnevi dejavnosti, šolo v naravi in plavalnimi tečaji.
Pazljivo! Otroci na cesti
Otroci se vračajo v šolske klopi, s tem pa tudi na šolske poti, opozarja agencija za varnost prometa, ki vsako leto organizira dejavnosti za večjo varnost otrok na poti v šolo. Pet pravil, na katere opozarjajo, je: vidnost v prometu, varno prečkanje ceste, uporaba čelade na kolesu, uporaba varnostnega pasu, ne gledanje na telefon, ampak na cesto. Kot zdaj že vrsto let, bodo prvi teden pouka po poletnih počitnicah za varnejšo pot v šolo skrbeli tudi gasilci in drugi prostovoljci.
O tem, kako se spopadajo z začetkom novega šolskega leta in posledicami lanskega smo se pogovarjali z ravnateljem Osnovne šole Spodnja Šiška Francijem Hočevarjem.
Kaj pričakujete od letošnjega šolskega leta? Bi zdržali še eno tako leto?
Če smo zdržali lansko, bomo še letošnje, zaposleni smo prilagodljivi. Izražamo pa seveda skrb, kaj to pomeni za naše otroke, kajti posledice lanskega leta so vidne, sicer niso samo negativne, je pa več negativnih. Bistveno naravnejše za otroke je, da se šolajo v šoli, kjer imajo neposreden stik z učitelji. Tako pridobijo tudi več znanja, lažje se preverja znanje in mi bolj vidimo, kaj potrebujejo.
S kakšnimi težavami se spopadate pred začetkom na začetku leta?
Največ dela in težav imamo ravnatelji z organizacijo. Veliko je odločitev, kako bomo izvajali ukrepe in priporočila NIJZ. Šole se zelo razlikujejo med seboj. Vseh ne moremo vsi enako upoštevati. Težave imamo predvsem s sivimi polji, kadar zadeve niso jasne, potem pa iščemo kompromise. Vsaka odločitev, ki jo sprejmemo, ima slabe in dobre lastnosti.
Kako pa se s prihodom v šolo spopadajo otroci? Poletne počitnice so kar dolge.
Večinoma s tem nimajo težav. Otroci so izjemno prilagodljivi, le najobčutljivejši potrebujejo kakšen dan ali dva, da se spet sprostijo v šolskem okolju. Načeloma nikoli nismo zaznavali težav, ki bi jih morali sistemsko reševati. Več težav kot otroci imamo starši. Predvsem tam, kjer otroci prihajajo na novo ali kjer pomešamo razrede. Otroci se pa hitro sprostijo, sošolci jih sprejmejo. Če ni v ozadju izrednih težav, se vrnitve v šolo zelo veselijo.
Kako je videti prvi dan?
Zelo je živahen. Prvi dnevi niso tako formalni, učitelji znajo speljati delavnice in je zabavno.
Kaj pa starši?
Želijo si, da se njihov otrok dobro počuti. Te ukrepe sprejemajo različno. Starši se bolj ukvarjajo s takimi šolskimi sistemskimi težavami kot otroci.
Opažate kakšne spremembe pri zdajšnji generaciji staršev? V čem se razlikujejo od staršev pred leti?
So nekoliko zahtevnejši starši kot so bili nekoč. Želijo več odgovorov, več podrobnosti. Je drugače, ampak po mojem mnenju gre za širši družbeni pojav, ki ni značilen samo za šole. Nove generacije staršev malo bolj skrbi za otroke, celo preveč, bi rekel.
Kakšno leto vas čaka? Kaj pričakujete?
Na podlagi izkušenj zadnjih dveh let si ne ustvarjamo več pričakovanj. Smo odprti in pripravljeni na to, da se stvari hitro spreminjajo.
Če smo zdržali lansko, bomo še letošnje, zaposleni smo prilagodljivi. Izražamo pa seveda skrb, kaj to pomeni za naše otroke, kajti posledice lanskega leta so vidne, sicer niso samo negativne, je pa več negativnih. Bistveno naravnejše za otroke je, da se šolajo v šoli, kjer imajo neposreden stik z učitelji. Tako pridobijo tudi več znanja, lažje se preverja znanje in mi bolj vidimo, kaj potrebujejo.
S kakšnimi težavami se spopadate pred začetkom na začetku leta?
Največ dela in težav imamo ravnatelji z organizacijo. Veliko je odločitev, kako bomo izvajali ukrepe in priporočila NIJZ. Šole se zelo razlikujejo med seboj. Vseh ne moremo vsi enako upoštevati. Težave imamo predvsem s sivimi polji, kadar zadeve niso jasne, potem pa iščemo kompromise. Vsaka odločitev, ki jo sprejmemo, ima slabe in dobre lastnosti.
Kako pa se s prihodom v šolo spopadajo otroci? Poletne počitnice so kar dolge.
Večinoma s tem nimajo težav. Otroci so izjemno prilagodljivi, le najobčutljivejši potrebujejo kakšen dan ali dva, da se spet sprostijo v šolskem okolju. Načeloma nikoli nismo zaznavali težav, ki bi jih morali sistemsko reševati. Več težav kot otroci imamo starši. Predvsem tam, kjer otroci prihajajo na novo ali kjer pomešamo razrede. Otroci se pa hitro sprostijo, sošolci jih sprejmejo. Če ni v ozadju izrednih težav, se vrnitve v šolo zelo veselijo.
Kako je videti prvi dan?
Zelo je živahen. Prvi dnevi niso tako formalni, učitelji znajo speljati delavnice in je zabavno.
Kaj pa starši?
Želijo si, da se njihov otrok dobro počuti. Te ukrepe sprejemajo različno. Starši se bolj ukvarjajo s takimi šolskimi sistemskimi težavami kot otroci.
Opažate kakšne spremembe pri zdajšnji generaciji staršev? V čem se razlikujejo od staršev pred leti?
So nekoliko zahtevnejši starši kot so bili nekoč. Želijo več odgovorov, več podrobnosti. Je drugače, ampak po mojem mnenju gre za širši družbeni pojav, ki ni značilen samo za šole. Nove generacije staršev malo bolj skrbi za otroke, celo preveč, bi rekel.
Kakšno leto vas čaka? Kaj pričakujete?
Na podlagi izkušenj zadnjih dveh let si ne ustvarjamo več pričakovanj. Smo odprti in pripravljeni na to, da se stvari hitro spreminjajo.
