Ravnateljica Mojca Mihelič: »Učenci s subvencionirano prehrano se bolj spakujejo«
Na eni od ljubljanskih šol so starši nedavno prejeli obvestilo organizatorice šolske prehrane, da so »zaznali velik porast neprevzetih obrokov pri otrocih, ki imajo prehrano subvencionirano«.
Ker neprevzeti obroki po zakonu niso subvencionirani, bodo zato otrokom, ki ne bodo pravočasno odjavili obroka ali ga prevzeli, hrano zaračunali po polni ceni.
Cena šolske dopoldanske malice je 1,10 evra in po sklepu ministrstva velja za vse šole. Cena kosil se od šole do šole razlikuje, a je nekje v razponu od 2,50 evra do okoli 4.
V primeru, da učenec zboli, morajo starši običajno že dan prej v dopoldanskih urah napisati odjavo od malice oziroma kosila za naslednje dneve odsotnosti. Če je odjava malice ali kosila pravočasna, starši za prvi dan plačajo ceno malice oziroma kosila, za naslednje dneve pa ne plačajo ničesar.
Zaposleni na šolah pogosto opozarjajo starše, naj odjavijo malico, če je otrok zbolel, saj je s tem manj zavržene hrane. To velja tudi v primeru, ko gre za subvencionirano prehrano.
Ali tudi na Osnovni šoli Danile Kumar, ki jo vodi ravnateljica Mojca Mihelič in ki je tudi predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije, opažajo, da so starši otrok, ki imajo subvencionirano prehrano, manj dosledni pri odjavi hrane?
»Odnos do hrane bi bil še slabši«
Miheličeva in njena sodelavka, ki ima vpogled v stroške prehrane, ne opažata, da bi starši otrok, ki imajo subvencionirano prehrano, manj dosledno odjavljali obroke, a kot pravi, se ti otroci »velikokrat bolj spakujejo iz hrane kot ostali«.
Miheličeva ocenjuje, da bi v primeru, da bi bila še višja meja za subvencioniranje obrokov in bi brezplačni obrok prejelo več otrok, sicer imeli podobno količino zavržene hrane, le da bi bil »odnos do hrane še slabši«.
Na OŠ Danile Kumar v primeru, ko starši ne odjavijo prehrane, te ne zavržejo, ampak jo porazdelijo med preostale učence.
Na vprašanje, ali so neprevzeti obroki tudi tema na sestankih z ravnatelji, pa Miheličeva odgovarja, da »imamo v šolah toliko odprtih, perečih tem, da se o tej temi zaenkrat še nismo pogovarjali na naših srečanjih.«
Predsednica združenja ravnateljev tudi dvomi, da bi kakšna sistemska sprememba lahko izboljšala doslednost pri odjavi šole prehrani. Kot pravi, bi se sicer morala spremeniti miselnost v družbi, a je vprašanje, kako. Dodaja, da pač obstajajo starši, ki hrane ne odjavijo in jim to ne predstavlja težave pri plačilu.
Ne odjavljajo subvencionirane prehrane, ki jo plačujemo državljani
Težav s plačili pa ponekod, kot kaže, nimajo niti starši otrok s subvencionirano prehrano. V eni od ljubljanskih šol so po obvestilu staršem, da so »zaznali velik porast neprevzetih obrokov pri otrocih, ki imajo subvencionirano prehrano«, čez mesec dni poslali ponovno obvestilo, saj prvo ni doseglo svojega namena.
»Še vedno je precej neprevzetih/neodjavljenih obrokov pri otrocih, ki imajo subvencionirano prehrano. Otrokom, ki nimajo pravočasno odjavljenega obroka in ga ne prevzamejo – ni zaznane registracije s ključkom –, bomo obroke zaračunali v celoti. Neprevzeti obroki niso subvencionirani,« je v obvestilu vsem staršem zapisala vodja prehrane.
Koliko otrok v slovenskih šolah prejema subvencionirano prehrano?
Pravico do subvencije malic in kosil za učence ter dijake ureja zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, odvisna pa je od višine povprečnega mesečnega dohodka na osebo v družini, ugotovljeno v odločni o otroškem dodatku.
Država je leta 2024 skupno namenila skoraj 62 milijonov evrov za subvencijo prehrane (51.585.967,68 evra za učence in 10.293.557,77 evra za dijake).
Delež učencev s subvencionirano malico v Sloveniji upada, medtem ko delež subvencioniranih kosil narašča.
Pred desetimi leti, leta 2015, je bilo 55,9 odstotka učencev s subvencionirano malico (delež glede na vse vpisane učence), prav tako leta 2019, potem je ta odstotek padal. V letošnjem šolskem letu ima 45,6 odstotka učencev subvencionirano malico.
Se pa lahko iz podatkov razbere, da je zaradi letošnje višje meje za subvencioniranje kosil, več otrok prejelo cenejše ali brezplačno kosilo. Po novem je višja meja za 100-% subvencijo, veljajo pa tudi polovične (50-%) subvencije.
Povsem brezplačno lahko letos kosi 26,7 odstotka otrok, po polovični ceni kosila pa 13,8 odstotka (kar je skupaj 40,4 odstotka). Pred desetimi leti je imelo povsem brezplačno kosilo 9,7 odstotka učencev, leta 2019 25,6 odstotka in pred tremi leti 22,2 odstotka.
Do polne subvencije za malico oziroma brezplačne malice so upravičeni učenci iz družin, v katerih povprečni mesečni dohodek na osebo znaša do 692,42 evra.
Do brezplačnega kosila so upravičeni učenci iz družin, v katerih povprečni mesečni dohodek na osebo znaša do 548,69 evra.
Od septembra 2024 pa so po novem do subvencije kosila v višini 50 odstotkov cene kosila upravičeni tudi učenci, pr katerih mesečni dohodek na družino od 548,69 do 692,42 evra.
