Razglasili smo naj pirhe Slovenskih novic 2018

LJUBLJANA – V dvorani Jurček na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani smo včeraj razglasili zmagovalce 22. natečaja Naj pirhi Slovenskih novic 2018. Spoštovani bralci, sodelovalo vas je kar 58 umetnikov, avtorjev velikonočnih pisanic iz vseh koncev Slovenije. Poslali ste nam kar 300 vrhunsko okrašenih, zato je imela tričlanska komisija pod vodstvom prof. dr. Janeza Bogataja izjemno zahtevno delo. Znani etnolog je že pri prvem ogledu prispelih pirhov v uredništvo Slovenskih novic poudaril: »Zlasti me veseli, da se zanimanje za našo dediščino vrača med mlade.«


Svoje okrašene pisanke je na natečaj v otroški kategoriji poslalo kar 17 otrok, ki so svojo domišljijo izrazili v velikonočnih pirhih.
Zato najprej razkrijmo zmagovalko v kategoriji otroška ustvarjalnost. Tričlanska komisija, ki so jo sestavljali prof. Janez Bogataj, odgovorni urednik Slovenskih novic Bojan Budja in namestnica urednika Olga Cvetek, se je zlasti pri otroški kategoriji dolgo odločala, komu podeliti prvo nagrado, saj je bila konkurenca zelo močna.



Nato je prof. Bogataj utemeljil, da si prvo nagrado v kategoriji otroška ustvarjalnost najbolj zasluži 12-letna Živa Šikonja iz Vojne vasi pri Črnomlju, učenka OŠ Mirana Jarca. S te šole smo prejeli več pisank, ki so jih učenke in učenci krasili na delavnici pod vodstvom mentorice Nade Cvitkovič, ki tako na najboljši način nadaljuje belokranjsko tradicijo krašenja. Gre za tradicionalno, a zahtevno tehniko, s katero na kuhana jajca najprej z voskom naslikajo vzorce, jih nato obarvajo v kopeli krep papirja, nato pa jih dokončno poslikajo.

S pikicami posuta

V kategoriji sodobna umetnost je po mnenju komisije pirhe najlepše okrasila Nevenka Žagar iz Kamnika. Njene pisanke so zares čarobne, kot bi jih potegnili iz kakšne pravljice. Okrašene z neskončno mnogo pikicami najrazličnejših barv, ki se prelivajo v izmuzljive vzorce. V prvem redu krogci preraščajo v kroge, nato se spremenijo v rdeče, rumene, oranžne, modre, bele, zelene trikotnike, ki se nato proti sredini pisanke na največjem obodu spremenijo v bele krožce, ti pa se nadaljujejo v najprej večje, nato pa vse manjše valove, dokler se ne razpenijo v ostri beli valoviti črti... In tako vse do konca, do sredine jajca.


Nevenka nam je zaupala, da je to njen hobi: "Čez dan nimam toliko časa, zato zvečer sedem za mizo in počasi ustvarjam." Na vprašanje, od kod tako mirna roka, pa je odgovorila: "To so dolgoletne izkušnje in zlasti potrpljenje." Verjeli ali ne, vse pikice je ustvarila z navadnim zobotrebcem, katerega konico je pomakala v barve. Nevenka tudi slika, upodablja mandale ter druge abstraktne prizore. Njen način krašenja je pravzaprav pointilizem, tehnika slikanja, ki se je uveljavila v slikarstvu konec 19. stoletja, v osnovi pa gre za prastari način ustvarjanja. Za okrasitev enega jajca potrebuje štiri ure.

Belokranjska tradicija

V kategoriji kulturna dediščina okraševanja smo prvo nagrado podelili Slavici Veselič iz Pribincev pri Adlešičih. Konfekcionarka in delavka v kovinski industriji je mojstrica belokranjskih pisanic in se s krašenjem velikonočnih pirhov ukvarja že od otroških let.
"Pisanke so moj drugi svet," priznava. Leta 2005 je že zmagala na natečaju. "Takrat sem poslala drsanke, to je tehnika z območja Metlike, ko po vojni ni bilo barv, pa so jajca najprej okopali v čebulnem perju, nato pa z nožem zdrsali, strgali podobe in like. Okoli Adlešičev smo od nekdaj vztrajali pri batik tehniki, s katero na golo lupino jajca najprej naslikamo podobe z voskom, nato jajce pobarvamo v krep papir barvi, nato spet poslikamo z voskom in na koncu jajce skuhamo v temni tekstilni barvi."
Tokrat nam je Veseličeva poslala pisanke, ki jih je okrasila v obeh opisanih tehnikah: "Tako sem prvič poskusila združiti obe tradicionalni tehniki krašenja v Beli krajini."



Preučuje tudi krašenje pisank v drugih deželah. Lani je obiskala kraj Kolonija v Ukrajini, kjer imajo največji muzej pisank na svetu. "Bilo je izjemno, videla sem marsikaj novega in tudi za njih okrasila nekaj jajc v batik tehniki." Tako je edina Slovenka, ki ima svoje pisanke razstavljene v tem ukrajinskem muzeju.


Za konec je prav, da omenimo še štiri izbrane umetnike, ki smo jim prisodili tolažilne nagrade. Kot je povedal predsednik komisije, njihove pisanke pravzaprav ne spadajo v nobeno kategorijo, so pa tako posebne, da si zaslužijo pozornost. Tako so štirje ustvarjalci dobili še svežo iz tiskarne knjigo Slovenska potica, vseh sladic kraljica avtorja prof. Janeza Bogataja, ki jo je izdala založba Hart iz Ljubljane. Gre za priročno knjižico, v kateri je zapisano vse o slovenski tradicionalni potici.

V dvorani Jurček je na podelitvi nagrad vladalo prešerno vzdušje. Zmagovalcem natečaja smo razdelili nagrade v skupni vrednosti 710 evrov, prvonagrajeni v kulturni tradiciji in sodobni ustvarjalnosti pa sta prejeli še zlato pisanko Zlatarstva Mandić iz Murske Sobote. Dvorano so okrasili cvetličarji šole Grm iz Novega mesta.